Evropski dan jezikov 2015

top-banner-2015_SL

Esperantsko društvo Maribor je letos »že« drugič praznovalo Evropski dan jezikov, tokrat v ponedeljek 28. septembra na MČ Center, Meljska 37 v Mariboru.

23 Parolu kun mi

Tokrat smo imeli srečanje razdeljeno na dva dela. V prvem smo predstavili bistvene značilnosti dneva jezikov: kaj to je EDJ ter čemu je namenjen. Na začetku smo poslušali pozdrave v velikem številu jezikov (za zabavo jih lahko kdo prešteje): http://edl.ecml.at/Portals/33/sound/hello.mp3.

Drugi del pa je bil namenjen predstavitvi jezikovnega portala linvo.info.

Kaj je evropski dan jezikov?

Evropsko leto jezikov 2001, ki sta ga skupaj organizirala Svet Evrope in Evropska unija, je bilo uspešno pri vključevanju milijonov ljudi v 45 sodelujočih državah. Dogodki v okviru evropskega leta jezikov so obeležili jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujali učenje jezikov.

Zaradi uspeha, ki ga je imelo evropsko leto jezikov, je Svet Evrope razglasil, da bomo 26. septembra vsako leto praznovali kot evropski dan jezikov. Osnovni cilji evropskega dneva jezikov so naslednji:

  • Opozarjanje javnosti na pomen učenja jezikov in razširjanja nabora jezikov, ki se jih učimo, z namenom spodbujanja večjezičnosti in medkulturnega razumevanja.
  • Zavzemanje za bogato jezikovno in kulturno raznolikost v Evropi, ki jo je treba ohraniti in spodbujati.
  • Spodbujanje vseživljenjskega učenja jezikov v šoli in izven nje, za potrebe študija, poklicnega dela, povečevanja mobilnosti ali za zabavo in izmenjavo.

Zakaj evropski dan jezikov?

  • Še nikoli ni obstajalo več možnosti za študij in delo v različnih evropskih državah, vendar pomanjkanje jezikovnega znanja mnogim preprečuje, da bi izkoristili te možnosti.
  • Globalizacija in različna lastništva v poslovnem svetu od državljanov vse pogosteje zahtevata znanje tujega jezika za učinkovito delo tudi znotraj matične države. Samo angleščina ni več dovolj.
  • Evropa je jezikovno bogata – obstaja več kot 200 evropskih jezikov in še veliko več tistih, ki jih govorijo državljani, katerih družine izhajajo iz drugih celin. To je pomemben vir, ki ga moramo prepoznati, uporabiti in ceniti.
  • Učenje jezikov prinaša koristi mladim in starim – nikoli nismo prestari, da bi se učili jezika in uživali nove možnosti, ki jih to prinaša. Četudi poznamo samo nekaj besed jezika države, kjer smo na obisku (na primer na počitnicah), nam to omogoča navezovanje stikov in nova prijateljstva.
  • Učenje jezikov, ki jih govorijo drugi ljudje, nam omogoča boljše medsebojno razumevanje in premagovanje kulturnih razlik.

Nekaj podatkov o jezikih:

  • Na svetu obstaja med 6.000 in 7.000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi, ki živijo v 189 samostojnih državah.
  • V Evropi obstaja približno 225 avtohtonih jezikov, kar je približno 3% vseh svetovnih jezikov.
  • Večino vseh svetovnih jezikov govorijo v Aziji in Afriki.
  • Najmanj polovica svetovnega prebivalstva je dvojezična ali večjezična, kar pomeni, da govorijo dva ali več jezikov.
  • V vsakdanjem življenju se Evropejci vse pogosteje srečujemo s tujimi jeziki. Obstaja potreba za spodbujanje zanimanja za jezike med državljani Evrope.
  • Mnogi jeziki imajo 50.000 ali več besed, toda posamezni govorci po navadi uporabljajo le majhen delež celotnega besedišča. V vsakdanjih pogovorih ljudje uporabljajo le nekaj sto besed.
  • Jeziki so neprestano v stiku in eden na drugega vplivajo na mnogo načinov. Angleščina si je v preteklosti sposojala besede in besedne zveze od mnogih jezikov in evropski jeziki si zdaj sposojajo mnogo angleških besed.
  • Materni jezik je največkrat tisti, ki ga najbolje znamo in največ uporabljamo. Vendar obstajajo ljudje, ki so popolnoma dvojezični, kar pomeni, da govorijo dva jezika popolnoma enako dobro. Največkrat pa pri dvojezičnih ljudeh ni popolnega ravnovesja med obema jezikoma.
  • Dvojezičnost prinaša veliko prednosti: učenje dodatnih jezikov je veliko lažje, pospešuje miselne procese in omogoča stike z drugimi ljudmi in njihovimi kulturami.
  • Jeziki so v sorodu podobno kot člani družine. Večina evropskih jezikov pripada veliki Indo-evropski jezikovni družini.
  • Večina evropskih jezikov spada v tri velike jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko jezikovno skupino.
  • Germanska jezikovna skupina vključuje med drugim tudi danščino, norveščino, švedščino, islandščino, nemščino, nizozemščino, angleščino in jidiš.
  • Romanska jezikovna skupina med drugim vključuje tudi italijanščino, francoščino, španščino, portugalščino in romunščino.
  • Slovanska jezikovna skupina vključuje med drugim tudi ruščino, ukrajinščino, beloruščino, poljščino, češčino, slovaščino, slovenščino, srbščino, hrvaščino, makedonščino in bolgarščino.
  • Večina evropskih jezikov uporablja latinico. Nekateri slovanski jeziki uporabljajo cirilico. Grščina, armenščina, gruzijščina in jidiš imajo svoje abecede.
  • V večini evropskih držav obstajajo regionalni ali manjšinski jeziki – nekateri od teh so pridobili uradni status.
  • Ne-evropski jeziki, ki se največ uporabljajo na evropskih tleh, so arabščina, kitajščina in hindijščina, ki imajo vsaka svoj sistem pisave.
  • Rusija (148 milijonov prebivalcev) ima daleč največ jezikov, ki se govorijo na njenem ozemlju: med 130 in 200, odvisno od kriterijev.
  • Zaradi pritoka migrantov in beguncev je Evropa postala v glavnem raznojezična. Samo v Londonu ljudje govorijo kakšnih 300 jezikov (arabščino, turščino, kurdščino, berberščino, hindijščino, punjabi …).

3223_1498_gluhi_230

Poleg naprej naštetih jezikov pa obstaja še en – znakovni jezik!

Ali obstaja en univerzalen znakovni jezik?

Ne, ne obstaja! Obstaja veliko različic znakovnega jezika in podobno kot pri govorjenih jezikih lahko obstaja več različic znotraj ene države. V Belgiji na primer obstajata francoski belgijski znakovni jezik in flamski znakovni jezik. Prav tako v Španiji obstajata španski in katalonski znakovni jezik. Tudi v državah, ki imajo samo en govorjeni jezik lahko obstaja več zakovnih jezikov, kot na primer v Veliki Britaniji in Irski. Do tega je prišlo zaradi zgodovinskega razvoja, ki je velikokrat drugačen kot pri govorjenih jezikih.

Ali obstaja kakšna mednarodna različica znakovnega jezika, ki bi imela vlogo lingue france?

Obstaja mednarodni sistem sporazumevanja, ki mu rečemo mednarodni znakovni jezik (ang. International Sign – IS). Uporabljajo ga na mednarodnih konferencah in srečanjih z udeleženci, ki ne delijo iste različice znakovnega jezika. Ta pomožni jezik se zares uporablja kot lingua franca med uporabniki znakovnega jezika iz različnih držav tudi v spontanih pogovorih. Vendar ga vseeno ne moremo primerjati z esperantom, ker mednarodni znakovni jezik ni jezik kot tak. Nima stalne, dogovorjene slovnice ali besedišča in temelji na kretnjah, ki imajo pomen samo v nekem točno določenem sobesedilu in govornem položaju. Uporablja besedišče iz uporabnikovega osnovnega znakovnega jezika. To pomeni, da uporabniki znake pojasnjujejo in pogosto uporabijo več kot en znak za opis pojma, da zagotovijo razumevanje.

Ogledali smo si film Znakovni jezik: https://www.youtube.com/embed/Nphu-FC07KQ.

Vir: http://edl.ecml.at/

Lingvo Info

V drugem delu nam je Zlatko Tišljar predstavil jezikovni portal lingvo.info  kjer se v 21 jezikih nahajajo osnovne informacije o 28 jezikih, med njimi je tudi esperanto. Jezikovni portal je financiran s strani Evropske komisije in združuje 9 partnerjev iz sedmih evropskih držav. Vsi partnerji imajo številne izkušnje na področju lingvistike in prihajajo iz Nemčije, Belgije, Slovaške, Poljske, Danske, Slovenije (»sestrsko« Društvo za evropsko zavest) in Litve.

Jezikovni portal je sestavljen iz štirih sklopov: Lingvopedia, Babilon, Lingvopolis in GeoLingvo.

Lingvo Info - Lingvopedia A Lingvo Info - Babilon A

Lingvo Info - Lingvopolis A Lingvo Info - Geolingvo A

V Lingvopedii se nahajajo kratke informacije o jezikih v Evropi: zgodovina, dialekti, slovnica, pregovori zabavna dejstva in še mnogo več!

Babilon zajema splošne informacije o lingvistiki predstavljene na razumljiv in zanimiv način: jezikovne družine, izvor jezikov, sociolingvistika in druge teme.

Lingvopolis je obsežna zbirka povezav (linkov) in uporabnih informacij o različnih jezikovnih projektih, spletnih straneh in dogodkih.

GeoLingvo je interaktivna igra o jezikih: zabaven kviz za testiranje znanja o jezikih s katerim lahko izzovete znance (povabilo preko e-pošte) in/ali prijatelje s Facebooka.

DSCF9747

Mario Vetrih predstavlja bistvene značilnosti Evropskega dneva jezikov (foto: Zdravko Kokanović)

DSCF9748

Udeleženci proslave Evropskega dneva jezikov 2015 (foto: Zdravko Kokanović)

DSCF9746

Zlatko Tišljar predstavlja jezikovni portal lingvo.info (foto: Zdravko Kokanović)