Izid knjige: V zlatem čolnu | En la ora boato

Ob 15. decembru, Dnevu esperantske knjige in obletnici rojstva začetnika mednarodnega jezika esperanta L. L. Zamenhofa, je Združenje za esperanto Slovenije izdalo knjigo V zlatem čolnu: izbrane pesmi | En la ora boato: elektitaj poemoj / Srečko Kosovel; [izbral in] prevedel, [elektis kaj] tradukis Vinko Ošlak; [predgovor, antauparolo Baldur Ragnarsson]. – Ljubljana: Združenje za esperanto Slovenije, 2013

En la ora boato 1En la ora boato 2

“Mi volas diri al la homoj belan, bonan vorton, helan vorton, kiel la novembra suno super Karsto estas hela. Sed mia vorto estas peza kaj silenta, amara kiel la junipera bero en Karsto. En ĝi estas sufero, pri kiu vi neniam ekscios, en ĝi estas doloro, kiun vi ne povas rekoni. Mia doloro estas fiera kaj silentema kaj multe pli ol la homoj ĝin perceptas pinoj sur la komuna paŝtejo kaj la juniperaj beroj malantaŭ la rokoj.”

Srečko Kosovel (Pesmi, 1927)

Iz vsebine:

Jesen
Droben dež rosi,
bele so kraške poti,
sivo je zgodnje jutro.
Bor, bor ne šumi.
Kam ta pot hiti?
Sivo je zgodnje jutro.
Brinjevka se prebudi,
vztrepeta, vzleti.
Sivo je zgodnje jutro.

Balada
V jesenski tihi čas
prileti brinjevka
na Kras.
Na polju
že nikogar več ni,
le ona
preko gmajne leti.
In samo lovec
ji sledi…
Strel v tišino;
droben curek krvi;
brinjevka
obleži, obleži.
Aŭtuno
Eta pluvo rosfalas,
blankas la vojoj de Karst’,
grizas mateno je fru.
Pino, pino ne muĝas.
Kien la vojo rapidas?
Grizas mateno je fru.
Litorno vekiĝas,
ektremas, ekflugas.
Grizas mateno je fru’.

Balado
En la aŭtunan tempon silentan
alflugas litorno
en Karston.
Sur kampoj
jam neniu plu estas,
nur ĝi
trans la komuna paŝtejo flugas.
Kaj nur ĉasisto
ĝin sekvas…
Pafo en silenton;
etafadeno de l’ sang;
la litorno
ekkuŝas, ekkuŝas.

Določeni izbori Kosovelovih pesmi so bili prevedeni že v številne svetovne jezike. Tokrat so Kosovelove pesmi prvič predstavljene v mednarodnem jeziku, kar omogoča spoznavanje pesnika Krasa esperantski publiki po vsem svetu, pa tudi poznavalcem slovenščine, da občutijo globoko vsebino Kosovelovih pesmi v zvenu in ritmu esperanta. Vse pesmi so predstavljene dvojezično, na levi slovensko, na desni strani pa v esperantu. Predgovora in prevajalčeva spremna beseda pa so le v esperantu

Prevajalec Vinko Ošlak v izbor ni vključil otroških pesmi, pač pa več kot 75 liričnih in avantgardnih pesmi od impresionističnih do futurističnih, ki pogosto izražajo temačne slutnje o bližnji smrti in o narodovi usodi. Prevajalec in lektor Janez Jug sta opravila veliko delo, saj sta zagotovila odličen prikaz pesniškega opusa, ki je bil doslej le v manjših fragmentih preveden v esperanto. Kratek predgovor k izdaji je napisal islandski pesnik Baldur Ragnarsson, spremno besedo pa prevajalec.

Vinko Ošlak

Vinko Ošlak,  Foto: Tihomir Pinter

Vinko Ošlak,
Foto: Tihomir Pinter

Nekaj besed ob izidu knjige:

Kakšen smisel ima prevesti enega izmed treh najpomembnejših slovenskih pesnikov, Srečka Kosovela, katerega obletnice se letos slovesno spominja slovenska organizirana kultura, v jezik, ki je po svojem namenu mednaroden, po svoji dejanski statistično skoraj zanemarljivo majhni resničnosti pa kvečjemu medoseben, le da te osebe pripadajo vsem narodom našega sveta? To vprašanje se mi ni oglasilo pred tem, ko sem se lotil tega dela, ki je letos dozorelo v lepo in bogato žetev, s katero se lahko slovenska literarna kultura postavi v sam vrh svetovne literaturne prisotnosti, ampak se ukvarjam z njim šele zdaj, ko je delo narejeno, ko je esperantski prevod skoraj vsega, kar je v Kosovelovi poeziji pomembno, že na poti k svojim bralcem, nekateri med njimi: univerzitetni profesor za angleško literaturo v Kalkati v Indiji, največji živeči esperantski pesnik iz Reykjavika, esperantski literarni kritik iz Anglije, sicer pa poznavalec literatur v slovanskih jezikih in še kdo so tudi že navdušeno ali vsaj z velikim zanimanjem reagirali na izid Kosovela v esperantu. Na prvi pogled skoraj nesmiselno prizadevanje v jeziku, ki ga menda, če bi človek verjel nekaterim novinarjem, ki radi izrekajo dokončne sodbe o stvareh, o katerih nimajo veliko pojma, nihče ne govori, kakor včasih kje beremo, je vendar sprožilo že na samem začetku te poti več živega odmeva, kakor pa če bi tak prevod izšel v katerem od velikih svetovnih jezikov. Diaspora uporabnikov Zamenhofovega esperanta je sicer v političnem, gospodarskem in mnogih drugih pogledih nekaj zelo tankega in šibkega, prav na ozadju te šibkosti pa vendar neverjetno intenzivna in zainteresirana posebej še za kulturne in umetniške dosežke manjših narodov, med kakršne sodi tudi slovenski. Esperantski prevod izbora Kosovelove poezije, sprejetem po klasični Kondorjevi izdaji, je izšel v nakladi 400 izvodov, ki povsem ustreza nakladam v francoskem ali angleškem jeziku. Posloviti se namreč moramo od naivne predstave, da je uspešnost prevoda kake slovenske knjige v angleščini, statistično merjeno, toliko večja, kolikor je angleško govorečih zemljanov več od Slovencev. Resnica je prav obrnjena. Na tisoč angleško govorečih ne pride niti en list prevedene Kosovelove poezije – na tisoč tistih, ki govore in berejo v esperantu, pa zelo verjetno pride celoten izvod esperantske izdaje. Če uporabim bolj plastično primerjavo: Kosovelova poezija, vržena v ocean angleščine, ni opažena bolj, kakor pa steklenica z vloženim pismom, vržena v Atlantik, medtem ko je Kosovel v esperantu, vržen v majhno jezero, kakršno je blejsko, z veliko verjetnostjo odkrita in odčepljena steklenica s slovensko literarno pošto, vrženo v naključnost majhne jezerske vode.

Prevod kakršnega koli literarnega dela v esperanto – trenutno prevajam vanj Prežihov roman Doberdob in pa Lampetov Uvod v modroslovje, ki je kot prva slovenska filozofska knjiga izšel istega leta kakor prvi Zamenhofov učbenik mednarodnega jezika (1887) – pa zaradi posebne strukture tega jezika vsebuje tako za prevajalca, kakor tudi za bralca nekaj posebnosti, ki jih pri prevajanju v druge jezike ni mogoče zaznati. Zaradi svoje trojne jezikovne narave: fleksijske, aglutinske in izolativne in zaradi izredno domiselnega besedotvorja lahko esperanto bolj kakor kateri koli drug jezik simulira jezik, iz katerega vanj prevajamo. To sem najbolj občutil, ko sem pred leti prevedel in v zelo majhni nakladi izdal Cankarjevo novelo Hiša Marije Pomočnice, saj ima Cankar tako izrazito oseben jezikovni slog in ton, da tega v drugih jezikih ni mogoče adekvatno podati, razen v esperantu. V poeziji pride ta lastnost manj do izraza kakor v prozi, a vendar je tudi v esperantskem Kosovelu ohranjenega več slovenskega tona, kakor pa v drugih prevodih – nikakor ne zaradi prevajalca, ampak zaradi posebnega značaja mednarodnega jezika.

Prav čas, ki je nasploh nenaklonjen ideji in praksi nevtralnega mednarodnega jezika esperanta, saj se zaenkrat vsi narodi sveta ubogljivo priklanjajo trenutno najmočnejšemu jeziku, angleščini, ki noče, kakor esperanto, biti drugi jezik vsakega človeka, ampak prvi, kmalu pa tudi edini, kakor v svoji knjigi Lingva imperiismo (jezikovni imperializem) razkriva prof. Robert Phillipson na podlagi konferenc agencije za forsiranje angleškega jezika British Council v 60. letih prejšnjega stoletja, kjer je jezikoslovec Ivor Richards pojasnil, da cilj te organizacije ni angleščina kot drugi, ampak kot prvi jezik vsakega prebivalca našega sveta (English First), pa je tudi velika možnost manjših narodov, da svojo literaturo sistematično predstavijo v jeziku, ki bo svojo veliko možnost morda dobil šele v prihodnosti. Kdor bo pred splošnim sprejetjem esperanta investiral v esperantsko predstavitev lastne literature, ta se bo po takem sprejetju pojavil v prvih vrstah mednarodne literarne pozornosti ne glede na svojo statistično, gospodarsko in politično moč.

Vinko Ošlak

Naročila:
Knjiga z izbranimi pesmimi v slovenščini in esperantu obsega 128 strani in stane 9,50 €

Naročila pošljite na naslov info@esperanto ali kristan.ostoj@amis.net. Za večje količine se je treba posebej dogovoriti, posamične izvode bomo po prejetem plačilu poslali po pošti kot tiskovine.

Navodilo za plačevanje:

z obrazcem UPN na poslovni račun ZES pri NLB št. SI56-0201-5001-2704-490, za kodo namena vpišete »cost« in namen plači­la: »priimek, x izvodov KOSOV«. Pri referenci vpišete kodo 99, ostalo pa pustite prazno.

Več o izdaji knjige in o dogajanjih v zvezi z njo najdete na spletišču www.esperanto.si.