Martin Kojc

Mineva 115 let od rojstva Marina Kojca, psihologa, parapsihologa, publicista in med drugim esperantista.

Martin Kojc (vzdevek Iki), slovenski psiholog, parapsiholog in publicist, rojen: 14. september 1901, Središče ob Dravi, umrl:  18. marec 1978, Maribor.

Kraji delovanja: Ljubljana, Maribor, Berlin (Nemčija), Dunaj (Avstrija).

Kojc se je šolal v Središču ob Dravi in na Ptuju. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe, nato se je vrnil v domovino. Med letoma 1939 in 1941 je v Ljubljani vodil posvetovalnico za praktični življenjski pouk. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes, in v Nemčiji. Pokopan je v Središču ob Dravi. Slovenskim bralcem je bil povečini predstavljen šele v tretjem tisočletju.

Bibliografija:
Učbenik življenja (Das Lehrbuch des Lebens) (1935), je preveden v več jezikov: nemščino, nizozemščino, japonščino, esperanto… ,
Svet jutri (1956),
Samozdravljenje nervoznih težav (1992),
Pot k sreči (Der Weg zum Glück) (2001),
Razsvetljeni človek (2005).

Vir: http://www.spodnjepodravci.si/osebe/kojc-martin/292/,
https://zenartblog.wordpress.com/martin-kojc/


RTV Slovenija:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/zvezdana/174397635

Medtem ko se Slovenci za duhovnimi učitelji radi oziramo v tujino, imamo doma nespornega mojstra življenja in mišljenja – Martina Kojca! V sobotnem večeru bomo imeli izjemno priložnost prisluhniti zakoncema, ki sta s Kojčevo vdovo in njegovim posinovljencem prijateljevala četrt stoletja. Zakonca Premk sta očividca, učenca in pričevalca Kojčeve filozofije. Pogovor s Kojcem se torej ne preneha z njegovo fizično smrtjo. Ob stopetnajsti letnici njegovega rojstva se pogovor s Kojcem nadaljuje skozi zakonca Premk.


Ponatis iz slovenskega časopisa Tednik:

Martin Kojc La lernolibro de la vivo

La lernolibro de la vivo

Tednik, četrtek 25. julija1974

PROFESOR MARTIN KOJC JE DOSLEJ POLEG ŠTEVILNIH PSIHOLOŠKIH ČLANKOV IN RAZPRAV, KI SO IZŠLE V SLOVENSKEM, NEMŠKEM, ESPERANTSKEM IN ŠPANSKEM JEZIKU, NAPISAL PET KNJIG, KI SO DOŽIVELE DOSLEJ SKUPNO 44 IZDAJ – POVEČINI V NEMŠKEM, HOLANDSKEM IN ESPERANTSKEM JEZIKU.

V tem sestavku bi radi spregovorili o človeku — pisatelju – ki živi med nami, a ga večina skoraj ne pozna. Vsa leta po vojni živi v Središču ob Dravi, toda mnogi Središčani ne vedo, kaj dela v svoji sobi, ki je ob našem obisku bila napolnjena z vonjem po tobaku iz pipe. Ste že pomislili kdaj, ali se da v 20. stoletju, dobi. Skokovitega napredka tehnike preprečiti, da vam ne bi. padel strešnik na glavo, če slučajno stojite pod kapom? To je vsekakor vprašanje, ki spada v področje psihologije in parapsihologije, prav s tega področja pa je tudi največ poljudno znanstvenih življenjskih knjig in razprav, katerih avtor je prav Martin Kojc, 73-letni pisatelj in psiholog ter profesor esperanta.

Naš zapis nima namena razčlenjevati, zakaj to in zakaj ono. Preprosto bi radi spregovorili o delu, ki ga ne poznamo.

Tovariš Kojc, povejte nam prosim, kaj je osnovna misel in vsebina vaših knjig, ki jih po večini pišete in izdajate v nemškem jeziku?

»V svojih knjigah seznanjam ljudi z novim načinom življenja, ki se v marsičem razlikuje od tega, o čemer smo doslej mislili, da je pravilno, ki pa lahko naše vsakdanje praktično življenje izredno olajša in izboljša«.

V čem je ta skrivnost?

»Ta novi pogled na življenje in nova usmerjenost do življenja nam nudita glede na naše zdravje, naše uspehe, na dvig naše storilnosti in sploh na vse, kar zadeva naše življenje in prednosti, ki zdaleč prekašajo vse. kar človek, ki si še tega znanja in teh sposobnosti ni pridobil, lahko doseže. Priznati moram, da gre tu za miselne smeri, ki se morajo zdeti človeku, ki še o njih ni nikoli nič slišal, v prvem trenutku nemogoče in nelogične – skoraj fantastične. Navsezadnje pa, na katere nove ideje ljudje niso gledali s skepso? Vsi ljudje, ki so prinesli človeštvu nekaj novega, morajo s tem računati.”

Vaše misli, pisanje in knjige torej spreminjajo svet. Kako mislite, da je današnji človek „sestavljen”. Priznati moram, da nisem prebral nobene vaše knjige, zato bi me zanimalo, ali ima vaše pisanje mogoče kaj skupnega z idejo absurda?

»Nasprotno! Današnji človek je kljub vsej svoji „sodobnosti” suženj navad. Za izruvanje starih korenin potrebujemo vedno veliko časa; tako je tudi z našim ‘človekom’. Zaradi novosti, ki nenehno prihajajo, se zmerom lažje osvobaja svojih predsodkov, dogem in tabujev. Tako zmerom lažje posvečajo svojo pozornost vsemu novemu. To je lažje ob spoznanju, da s časom postaja vse mogoče in v začetku se tako absurdna ideja lahko v določenih okoliščinah prej ali slej koristi. Tako postaja mišljenje današnjega človeka vedno bolj sproščeno, manj vezano na predsodke in tabuje, ki so doslej zavirali njegov,  normalen razvoj. Začenja se zanimati za vse, kar se poraja, pa naj se mu v prvem trenutku zdi še tako nelogično, fantastično in irealno, ker pač sluti, da je svet, ki v njem živimo, nepopoln in da bomo morah naše gledanje nanj temeljito spremeniti, če želimo doseči srečnejše življenje.«

Biti srečen je gotovo cilj vsakega človeka. Toda, ah je mogoče v materialnem svetu, zakaj samo tako se lahko pogovarjamo, doseči srečo po vsej sili. Skratka, kaj bi moral človek storiti, da bi se uresničile njegove želje?

»Najnovejša spoznanja na področju psihologije, parapsihologije in duhovnih ved na sploh obetajo, da je mogoče priti v stik s kozmičnimi energijami ter se v tem ali onem pogledu vključiti v paranormalno dogajanje, ki postane, kakor hitro smo ga pojasnili, za nas normalno in naravno. To so sicer za sedaj še samo poskusi in opazovanja. S tem se bavijo tudi ameriški in sovjetski znanstveniki in njihovi zavodi za raziskovanje vesolja. Vsekakor obetajo dosedanji rezultati na tem polju zelo mnogo in zagotavljajo, da ta prizadevanja ne bodo ostala brez sadu.

Raziskujemo pač sile, o katerih še vemo zelo malo, ki jih ne moremo zaznati s svojimi petimi čuti, vendar pa obstajajo in delujejo. Mled te raziskovalce sodim v nekaterih pogledih tudi sam.«

Največ uspeha je doslej doživela vaša knjiga z naslovom Učbenik življenja, ki je bila napisana v nemškem jeziku, izšla pa je tudi v esperantščini pod naslovom La lernolibro de la vivo. Povejte nam ob koncu nekaj o vaših knjigah?

»Knjigo, ki jo omenjate, sem napisal po prihodu iz tujine. Izšla je leta 1935 v samozaložbi. K nemški izdaji, ki je bila že čez leto dni razprodana in zato ponovno natisnjena, je predgovor napisal prof. dr. K. Ozvald, k slovenski izdaji, natisnjena je bila še isto leto, pa je uvodno besedo napisal prof. dr. Fran Bradač. V holandščini je knjiga doživela doslej 13 izdaj. Prevedena je bila tudi v esperantščino in španščino. Izdajanje knjige so seveda kmalu prevzele razne založbe.

Naslednja knjiga Sellstheilung nervoeser Leiden je doživela 8 izdaj, Der Weg zum Glueck – 5 izdaj. Die Welt von morgen in Und was sagen sie dazu pa po eno. Zadnja knjiga vsebuje 643 lastnih aforizmov.«

Hvala za razgovor.


O knjigi Učbenik življenja

Praktični nasveti, kako doseči notranje ravnovesje in notranji mir (ki sta potrebna za duhovni preporod). Preproste življenjske resnice, ki vlivajo novih moči. Če hočemo bolje živeti, moramo poiskati boljše poti in po njih hoditi. Želje se nam lahko uresničijo, če vanje resnično verjamemo in če zaupamo v dogajanje okrog nas. Vse v življenju ima svoj določen smisel in smoter.

8. izdaja znamenite knjige Martina Kojca (1901-1978), ki je prvič izšla leta 1935. Po vsem svetu je doslej izšlo kar 55 izdaj te znamenite knjige o moči pozitivnega odnosa do sveta, pred kratkim celo v japonščini. Avtor je bil ob 1. izdaji prepričan, da ga bodo zares brali in razumeli šele v novem tisočletju – to se je tudi zares zgodilo, 70 let po izidu je več kot dobrodošla Kojčeva optimistična drža. Mnogi pravijo, da je bil prerok, njegove ideje in misli o življenju so bile korak pred njegovim časom. Razvil je svojo terapevtsko metodo, s katero je v posvetovalnicah tako doma kot v tujini ter na mnogih predavanjih dosegel vsesplošne uspehe in priznanja. Martin Kojc je bil prepričan, da človeka doleti sreča šele tedaj, ko je ne pričakuje in ne zahteva – če je človek preprost in nezahteven, se mu mnogokrat uresniči tisto, česar ni pričakoval.

Vir: http://www.emka.si/ucbenik-zivljenja/PR/1827352


Martin Kojc

Domislice

Smehljaj te ne stane nič, prinese pa ti veliko.
Smehljaj se, vendar se smehljaj prisrčno.
V tvojem prisrčnem smehljaju leži tvoj največji kapital. Prinaša ti venomer obresti.
Prisrčnem smehljaj učinkuje na duševno delovanje kakor olje na stroj ker preprečuje trenje, ki ga povzroča enolično vsakodnevno življenje.
Tvojega smehljaja ne more nihče kupiti, nihče priberačiti, nihče ukrasti in nihče izsiliti. Prisrčen smehljaj lahko samo podariš.
Osrečuj s smehljajem posebno one, ki so se odvadili smehljali.