zamenhof-obrezano

Stota obletnica smrti Ludvika Zamenhofa

Vir: zamenhof.life/eo/.

Mednarodni jezik Esperanto se širi

“Kot otrok sem se učila Esperanto, oče je govoril z menoj v tem jeziku.“

Tako pripoveduje sedaj odrasla študentka, ki se je Esperanto učila doma. Še vedno uporablja Esperanto v pogovorih z očetom in z nekaj prijateljicami, s katerimi se je že kot otrok spoznala na srečanjih esperantskih družin. Govori tudi nekaj drugih jezikov.

1 Prva verzija Esperanta že v šolskih letih

Osnove tega jezika, kateri je v mnogih deželah tisočem ljudi postal jezik, ki ga govorijo že od rojstva, je ustvaril Ludvik Zamenhof. 14. aprila bo stota obletnica njegove smrti. Unesco ga uvršča med pomembne osebnosti človeške zgodovine in stota obletnica njegove smrti je na seznamu pomembnih dogodkov za obdobje 2016-17.

Zamenhof se je rodil v takrat večjezičnem Bialystoku, mestu na severovzhodu sedanje Poljske. Od blizu je doživljal konflikte med Judi in Rusi, Poljaki in Nemci.

Že kot šolar se je odločil ustvariti skupni jezik, ki bi se ga bilo lahko naučiti, in tako bi se konflikti reševali s pogovorom, ne s silo.

Prvo verzijo je slovesno predstavil že leta 1878, na svoj 19. rojstni dan, nekaj tovarišem iz šole – celo zapeli so v novem jeziku.

fig1

2 Dr. Esperanto – človek, ki upa

Zamenhof je študiral medicino in postal očesni zdravnik. Svoj mednarodni jezik je še izpopolnil in ga uspel objaviti leta 1887 z denarno pomočjo svojega tasta. Soproga Klara je podpirala njegovo odločitev. Kot psevdonim je izbral “Dr.Esperanto“ – upajoči. Upal je, da se bo njegov jezik razširil in prispeval k sporazumevanju in zmanjševanju konfliktov med pripadniki različnih narodov.

fig2

3 Kratka slovnica z le 16 osnovnimi pravili

Prva knjiga (v esperantu “La unua libro“) je imela uvod, kratko slovnico s šestnajstimi osnovnimi pravili in slovar. Izšla je v petih jezikih – ruskem, poljskem, francoskem, nemškem in kasneje tudi v angleškem.

fig3

4 Prvi svetovni kongres leta 1905

Ideja mednarodnega jezika, ki se ga da naučiti mnogo hitreje kot že obstojeće jezike, se je hitro razširila tudi zato, ker je že prej obstajal podobni jezik, Volapuk, ki pa je za učenje terjal veliko več časa. Že dve leti po izdaji prvega učbenika so obstajala Esperantska društva, nastal je časopis in izšlo je več knjig v novem jeziku. Leta 1905 je bil v Boulogne sur Mer prvi svetovni esperantski kongres s skoraj 700 udeleženci iz mnogih dežel. Zamenhofa so slavili kot “Mojstra“.

fig4

5 Širitev na vseh kontinentih

Število knjig v esperantu je hitro naraščalo. Zamenhof je sam prispeval nekaj prevodov, npr. Hamleta, Schillerjeve Razbojnike, nekaj delov Stare zaveze in Andersenove pravljice. Nastal je “Lingva komitato“ – jezikovni odbor, ki je obravnaval jezikovna vprašanja, in Mednarodno esperantsko združenje,“Universala Esperanto Asocio (UEA)“. Leta 1912, 25 let po objavi prve esperantske knjige, se je Zamenhof umaknil kot neuradni vodja esperantske skupnosti in ta je postala samostojna. Pred začetkom 1. svetovne vojne so govorili esperanto že na vseh kontinentih.

fig5

6 Zgodnja smrt

Zamenhof je bolehal, imel je šibko srce in pljuča, in to ga je primoralo opustiti delo. Umrl je v Varšavi, 14. aprila 1917.

fig6

7 Mednarodna jezikovna skupnost

Njegovo delo, mednarodni jezik esperanto, je medtem pridobilo govorce v več kot 130 deželah po vsem svetu. V Svetovno esperantsko zvezo je vključenih sedemdeset društev v različnih deželah. Nekaj stotisoč ljudi redno govori esperanto, ocenjuje pa se, da se je osnov esperanta učilo nekaj milijonov. Okoli 1.000 jih govori esperanto od rojstva.

fig7

8 Knjige, glasba, dnevne vesti iz Kitajske . . .

Iz skromne knjižice leta 1887 je nastala literatura s približno desettisoč knjigami, okoli 300 jih je originalno napisano v esperantu. V zadnjih letih se razvija esperanto tudi na glasbenem področju; rok, pop, hip-hop, rep – vse se lahko najde na Youtubu. Kitajska vlada vsak dan objavlja novice v esperantu. Na medmrežju najdete tečaje esperanta; na Duolingo.com je več kot 800 000 prijavljenih tečajnikov. Esperanto se stalno razvija in širi po vsem svetu.

fig8

Ustvarjalec mednarodnega jezika Esperanta

(Avtor: Luis v. Wunsch- Rolshoven). Malo stvari je tako tesno povezanih s človeškim življenjem, kot jezik, ki ga govorimo. Spremlja nas od jutra do večera in je nezamenljiva osnova za človekovo sobivanje.Posebno mesto med iznajditelji ima zato Ludvig Zamenhof, ki je leta 1887 kot 27 letni mladenič objavil osnovo svojega mednarodnega jezika Esperanta in ki je umrl 14. aprila 1917, torej pred 100 leti. Zamenhof je edini avtor planskega jezika, katerega projekt je postal živi jezik z bogato kulturo.

9 »Izjemen mednarodni uspeh«

Popolnoma upravičeno je novinarska agencija AFP pred kratkim imenovala Esperanto kot »izjemen mednarodni uspeh«. Ta uspeh si Esperanto zasluži predvsem zaradi lahkosti učenja jezika. Esperanta se človek lahko nauči v tretini ali petini časa potrebnega za učenje drugih jezikov; to so dokazali tudi mnogi eksperimenti v šolah.

10 Govorci Esperanta od rojstva

Mednarodni jezik Esperanto se je medtem razširil po celem svetu. Danes v večini držav živijo govorci Esperanta; ocena je, da se ga je učilo nekaj milijonov in da ga stalno govori nekaj sto tisoč. Danes živi že približno tisoč govorcev od rojstva- to je naravni razvoj, kadar starši redno obiskujejo mednarodne prireditve in pogosto sprejemajo obiske govorcev Esperanta. Že v letu 1901 je Zamenhof zapisal, da bi bilo za bodočnost Esperanta zelo pomembno, če bi ga skupina ljudi sprejela »kot svoj družinski jezik«- in leta 1904 se je rodila prva deklica, ki je odraščala z Esperantom kot enim od svojih rojstnih jezikov.

Opomba: V Sloveniji to že četrto generacijo uresničuje družina Zlatnar iz Ljubljane.

11 Znani govorci Esperanta

Lev Tolstoj (pisatelj), Franz Jonas (predsednik Avstrije), Umberto Ecco (pisatelj), George Soros (investitor), J.R.R. Tolkien (pisatelj), Reinhard Selten (Nobelov nagrajenec za ekonomijo), veleposlanik ZR Nemčije v Moskvi Ulrich Brandenburg je govorec od rojstva itd.

Opomba: v Sloveniji Henrik Haas (ustanovitelj prvega esperantskega društva v Mariboru), prof. Rudlf Rakuša (pisec učbenikov in metodike ter avtor slovenske stenografije), Alma M. Karlin (svetovna popotnica in pisateljica), Martin Kojc (svetovno znan psiholog in pisatelj), Vinko Bitenc (pisatelj), Vinko Ošlak (filozof in pisatelj).

12 Knjige in pesmi v Esperantu

Jezikovna skupnost govorcev Esperanta se je oblikovala v kulturno skupnost. Doslej je objavljenih približno deset tisoč knjig in vsako leto je objavljenih okrog 120 novih. V Youtbe-u in drugih naslovih je objavljen bogat nabor glasbe v Esperantu in to od rocka, preko tradicionalne do hiphopa.

Opomba: v Sloveniji je zadnja znana skupina iz Radelj ob Dravi »Hedera vento«.

13 Dnevne novice v Esperantu iz Kitajske

Kitajska vsakodnevno objavlja novice v jeziku Zamenhofa, izdaja spletni časopis v Esperantu in ima radijske oddaje. Wikipedija vsebuje okrog 230 000 člankov in je s tem nekaj večja od danske ali hebrejske izdaje. Kompletna angleška wikipedija pa je sprotno prevedena v Esperanto (Wiki Trans); ta je relativno dobro razumljiva govorcem Esperanta zaradi enostavne strukture Esperanta. Prevode iz tega ali v ta jezik omogoča tudi Google Translate.

14 35.000 izpitov iz Esperanta na Madžarskem

Na Madžarskem se je število govorcev Esperanta po nacionalnem kriteriju povečalo za štirikrat – leta 1990 jih je bilo 2083, leta 2011 pa 8397. Razlog je poleg odpiranja proti zahodu po koncu obdobja komunizma predvsem dejstvo, da je Esperanto priznan kot živi jezik. Zato lahko študentje uporabijo opravljen izpit iz Esperanta kot poznavanje tujega jezika ali za točkovanje pri sprejemu na univerzo. Inštitut NYAK je odgovoren za uradno potrjevanje izpitov iz tujih jezikov od leta 2001. Izpit iz Esperanta je po tem času naredilo 35 tisoč študentov in je tako na tretjem mestu kot približno francoščina.

15 800 000 učencev Esperanta na Duolingo

Esperanto je medtem na razpolago tudi na več desetih omrežjih. Ko omrežja ponujajo preko 25 brezplačnih tečajev jezikov, je med njimi tudi Esperanto. Največ učencev je doslej izbralo Duolingo.com; Tam se je dosedaj registriralo preko 800 tisoč tečajnikov. Pred nekaj meseci je poleg angleške verije tudi španska ; vsak mesec pa se prijavi okrog 60 000 novih tečajnikov za Esperanto.

16 Zatiranje in ogrožanje v tridesetih letih (1930)

Javnosti je širjenje Esperanta še vedno malo znano in nekateri celo menijo, da ga nihče ne govori. To je najbrž povzročilo obdobje po letu 1930, ko so bili govorci Esperanta zatirani in ogroženi. Po letu 1933 je Hitler pobil skoraj celotno družino Zamenhof, v Rusiji pa je Stalin govorce Esperanta prav tako pobijal ali poslal v zapore. Po drugi svetovni vojni je bil Esperanto prepovedan skoraj v vseh državah vzhodne Evrope, v Romuniji še do leta osemdeset. Tudi v Španiji in Portugalski je bil Esperanto zatiran skozi desetletja.

Opomba: v Mariboru so Nemci aretirali člane društva, v Jugoslaviji se je v NOB vključil vsak drugi organiziran esperantist, med njimi je 37 narodnih herojev.

17 Težka oživitev po drugi svetovni vojni

Skupnost esperantistov je bila po drugi svetovni vojni izredno skrčena in mnogi so menili, da Esperanto nima več bodočnosti. Razen tega so ljudje imeli takrat pomembnejše naloge kot pa je učenje jezika. Tudi dosežki Esperanta na političnem področju razen lepih besed niso dali rezultatov.

18 Cilji Zamenhofa

V svoji prvi knjigi l. 1887 piše Zamenhof o idejah v povezavi s svojim jezikom. Našteje tri glavne naloge:

  1. Jezik naj bo lahek za učenje.
  2. Takoj po tem, ko se ga začnemo učiti, naj ga uporabimo za mednarodno komunikacijo, ne glede na to, če bo priznan v svetu ali ne.
  3. Treba je najti sredstva in skrbeti, da se bo jezika učilo in ga uporabljalo veliko število ljudi.

19 …in uresničenje

Jasno je, da je Zamenhofu uspelo kreirati jezik, se ga da hitro naučiti in je vse bolj uporabljan v mednarodni skupnosti, razen v časih pritiskov in nasilja. Morda le ni takega sredstva o katerem je sanjal Zamenhof, da bi z njim dosegli, da bi se veliko ljudi učilo esperanto. Kaže, da se ta nenavadna novost s planiranim jezikom širi le počasi. Izgleda, da si tudi politiki le redko upajo tvegati in ogroziti svoj renome s podporo nečemu tako novemu. Zamenhof je l. 1910 v svojem govoru na šestem mednarodnem esperantskem kongresu v Washingtonu rekel, da vlade pridejo s svojo podporo le takrat, »ko je že vse pripravljeno«. Tako bi bil cilj za katerega si prizadevamo, dosežen » z delom posameznikov«.

20 Jezik sporazumevanja

Idejo, da bi ustvaril mednarodni jezik, ki se ga da hitro naučiti, je imel Zamenhof že kot mladenič. Odraščal je v Bjalistoku, danes v severovzhodni Poljski, ki je takrat pripadala carski Rusiji. Tam so živele različne narodne skupnosti, največ Židje, Poljaki, Rusi in Nemci. Govorili so različne jezike in se med seboj niso sporazumevali. Zamenhof je želel narediti temelje, da bi se ljudje različnih maternih jezikov sporazumeli, se spoznali in v miru rešili svoje probleme. V letu 1906 je zato v svojem govoru v Ženevi poudaril, da nismo tako naivni, da bi verjeli, da bo nevtralni temelj naredil iz ljudi angele. »Komunikacija in spoznavanje bosta pa le odstranila velik del surovosti in kriminala, ki ni povzročen zaradi slabe volje, ampak preprosto zaradi nepoznavanja drug drugega in različnih vslijevanj.«

21 Dolga pot

Zamenhof je dobro vedel, da tega cilja ne bo mogoče doseči v kratkem času. O tem v svojem govoru v Cambridge-u l.1907 pravi : » Govorci esperanta delajo za ta jezik, ker upajo, da bodo -slej kot prej, morda čez stoletja- narodi sporazumno naredili velik družinski krog-, kot se je izrazil. Morda je ta cilj utopija za človeštvo, a govorci esperanta ga udejanjajo že danes v svoji mednarodni jezikovni skupnosti..

22 Mnogo jezikov že kot mladenič

Dobro poznavanje jezikov je so bili dobri temelji za Zamenhofovo ustvarjanje jezika. Odraščal je z jidišem in ruščino, od očeta se je učil poljsko in hebrejsko. Njegov oče je bil učitelj jezikov in je dolgo poučeval nemščino in francoščino. V šoli je dodal še grščino, latinščino in angleščino. Tako je imel Zamenhof širok pregled nad slovnico in besedjem različnih jezikov. Izbral je skupne strukture in korene besed, ki se najdejo v mnogih jezikih in jih zbral v svoj jezik z enostavnimi strukturami, da se ga je mogoče hitro naučiti, da lahko mnogi ljudje v njem najdejo besede iz svojega maternega jezika.

23 Prva verzija jezika z 19. leti
Za njegov 19. rojstni dan v 1878 je takratna verzija »Lingwe Uniwersala«, univerzalni jezik, gotova. Slovesno ga je predstavil s sošolci tudi s pesmijo v novem jeziku. Po maturi je študiral medicino in postal očesni zdravnik. Poleg drugega se je zanimal tudi za strukturo židovskega jezika in izdelal prvo slovnico židovskega jezika na svetu. Istočasno je dopolnjeval svoj mednarodni jezik in ga razvijal s pomočjo prevodov.

24 Objava v 1887

V letu 1887 se je Zamenhof poročil s Klaro Zilbrenik. S pomočjo njene dote je lahko objavil svoj jezik v ruskem, poljskem, nemškem, francoskem in kmalu tudi angleškem jeziku. Izbral je psevdonim D-ro E

Esperanto (človek, ki upa). Lahko menimo, da mu je oče, ki je nekaj časa delal kot cenzor, svetoval raje izbrati psevdonim. Prva verzija knjige s pribl. 50 listi, z naslovom »Mednarodni jezik«, je dobila 26. julija 1887 dovoljenje cenzure za objavo natiskanih izvidov in ta dan se upošteva kot rojstni dan esperanta.

25 Tri pesmi v esperantu

K predstavitvi novega jezika in za vzpodbudo ob njegovem nastanku, je bilo dodanih tudi šest primerov: Začetek Biblije, molitev »Oče naš«, pismo in tri pesmi, dve Zamenhofovi in iz »Knjige pesmi« Henricha Heineja. Tko je Zamenhof takoj pokazal, da želi poslati na pot kulturni jezik, ki bo veliko več kot le preprosto sredstvo za sporazumevanje. Iz psevdonima se je hitro razvilo ime za jezik-jezik Dr. Esperanta-skrajšano Esperanto.

26 Prva esperantska skupina, časopis, svetovni kongres

Prva esperantska knjiga (v esperantu Unua Libro) je vsebovala nekaj kuponov na katerih je podpisnik lahko obljubil, de se bo naučil esperanto, ko bo 10 milijonov ljudi podpisalo to deklaracijo. Zamenhof je dobil vrnjenih do leta 1910 le približno 25 000 teh kuponov. Imena pošiljateljev so bila objavljena v adresarjih. Kljub temu so se mnogi bralci »Prve knjige« takoj učili jezika in pisali pisma v esperantu avtorju jezika. Že po dveh letih je nastala prva esperantska skupina v Nürnbergu, kjer je izšel tudi prvi esperantski časopis » La Esperantisto«. V naslednjih letih se je ustanovilo vedno več esperantskih skupin, potem nacionalnih združenj in leta 1905 se je v Boulogne-sur-Mer sestalo na prvem velikem mednarodnem esperantskem kongresu sestalo skoraj 700 udeležencev.

27 Težka leta poklicnega začetka

V letih po izidu prvih esperantskih knjig je Zamenhof poskušal v različnih mestih zaslužiti svoj kruh kot očesni zdravnik. Le ordinacija v Varšavi od 1897 je prinesla boljši finančni položaj družini. Z rastočim širjenjem esperanta je dodatno včasih dobil honorarje za izdajo knjig ali sodelovanje pri časopisu.

28 Prevodi Hamleta, Roparjev, Andersenovih pravljic

Zamenhof se je udeležil vsakoletnih svetovnih esperantskih kongresov v različnih deželah in tam je bil salvljen kot »mojster« (majstro). V letu1912, 25 let po izidu prve esp knjige,se je med kongresom v Krakovu umaknil s svojega neformalnega položaja vodje nastajajoče jezikovne skupnosti. Jezikovni razvoj je že nekaj let spremljal »Jezikovni komite«( lingva komitato). Poleg narodnih esperantskih organizacij se je 1908 ustanovila tudi Svetovna esperantska organizacija ( Universala Esperanto –Asocio), ki je izdala Letno knjižico (Jarlibron) z naslovi govorcev esperanta, organizacij in uradov.

Zamenhof sam pa se je med drugim posvetil prevodom; napisal je esperantsko verzijo Hamleta, Roparji (La Rabistoj) Schiler, dele Starega testamenta in pravljice Andersena.

29 Konkurenca v tistem

Gotovo je bilo nazadovanje nastanek spremenjenega esperanta »Ido«, h kateremu se je obrnilo od 1907 10 do 20% do takratnih esperantistov. Čeprav je to vodilo do nekaterih konfliktov, je bilo s tem širjenje le malo upočasnjeno. Temu je prispevalo tudi to, da je Ido doživel več reform.

30 Zgodnja smrt

Zamenhof je trpel zaradi slabotnega srca in pljuč. Moral je prenehati z delom okulista in umrl je 14. aprila 1917 v Varšavi, kjer je tudi pokopan.

31 Življensko delo Zamenhofa

Mednarodni jezik in kulturna skupnost. Čeprav se del sanj Zamenhofa do sedaj ni uresničil, je Ludvik Zamenhof postavil bazo za nov mednarodni jezik, ki se ga da relativno lahko naučiti, s katerim se je izoblikovala svetovna jezikovna in kulturna skupnost. Zamenhofov jezik, ki je izšel v tanki knjižici, je v nekaj več kot stoletju, našel mesto med petdesetimi mednarodno najbolj uporabljenimi jeziki. Le malo ljudi je doseglo primerljiv učinek s svojim življenjskim delom.

Posted in Neuvrščeni.