svetovni-dan-clovekovih-pravic-obrezano2

Svetovni dan človekovih pravic

Splošno deklaracijo človekovih pravic je 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III) sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Najpomembnejši je kar prvi člen resolucije, ki navaja:

»Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.«

Omenjena deklaracija predstavlja skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje. Človekove pravice vključujejo pravico do življenja in svobode, prepoved suženjstva in mučenja, svobodo mišljenja in izražanja, pravico do dela in izobraževanja ter še veliko več. Vsi smo upravičeni do teh pravic brez diskriminacije.

•  •  •  •  •

Ob tej priložnosti Združenje za esperanto Slovenije (Slovenia Esperanto-ligo) podaja naslednjo izjavo:

Dan človekovih pravic in naši predlogi

Svetovni »Dan človekovih pravic« temelji na Splošni deklaraciji o človekovih pravicah OZN, ki v 19. členu zajema človekovo pravico do maternega jezika in pravico do komuniciranja. Menimo, da je tem dvem pravicam potrebno nameniti več pozornosti, zato posredujemo naša stališča in predloge:

1. Nobeden tuj nacionalni jezik ne sme imeti prednosti pred materinščino

V Sloveniji se nekritično širi uvajanje tujih nacionalnih jezikov, predvsem angleščine, v vrtce in prve razrede osnovne šole. Otroci pri tej starosti še nimajo izoblikovanega odnosa do materinščine in do kulturno jezikovne samobitnosti (identitete), zato je takšno uvajanje nesprejemljivo. Možno je le v izjemnih primerih npr. večjezična družina ne pa v celotnem vzgojno izobraževalnem sistemu. Takšno uvajanje tujih nacionalnih jezikov pred materinščino je torej nesprejemljivo in škodljivo za oblikovanje kulturno jezikovne samobitnosti (identitete) posameznika in naroda.

Predlagamo, da ustrezne ustanove, še posebej Ministrstvo za kulturo in Društvo pisateljev Slovenije, obravnavajo in ocenijo sedanje stanje ter predlagajo potrebne spremembe

2. Mednarodno komuniciranje mora potekati na enakopravni osnovi

Tako v Sloveniji kot v svetu vztraja kolonialna vloga jezikov velikih narodov, predvsem angleščine, in diskriminacija ostalih kultur ter jezikov. Preko 6.000 različnih kultur in jezikov predstavlja neprecenljivo bogastvo vsega človeštva. Mednarodne razmere se hitro spreminjajo (vprašljivost angleščine, vzpon kitajščine, vzpon nacionalizmov, zmeda v Evropski uniji in v svetu…) in zahtevajo drugačne rešitve tudi na področju enakopravnega sporazumevanja. Zato ponovno opozarjamo na dve resoluciji UNESCO-a iz leta 1954 in 1985, ki vsebujeta priporočilo vsem državam za širjenje in uporabo nacionalno nevtralnega mednarodnega jezika esperanta kot drugega jezika za enakopravno mednarodno sporazumevanje.

Predlagamo, da ustrezne ustanove, še posebej Ministrstvo za šolstvo in Slovenska nacionalna komisija UNESCO, obravnavajo in ocenijo sedanje stanje ter predlagajo potrebne spremembe.

3. Slovenija naj se spremeni iz opazovalke v aktivno pobudnico sprememb

Prepričani smo, da bi Slovenija glede na njene geopolitične razmere in ob upoštevanju zgodovinskih izkušenj lahko v ožjem in širšem mednarodnem prostoru oblikovala konkretne pobude za bolj uspešno uresničevanje človekovih pravic tako glede pravice do maternega jezika kot pravice do enakopravnega mednarodnega sporazumevanja ter sodelovanja.

V okviru naših prostovoljnih možnosti smo pripravljeni sodelovati pri vseh pobudah v tej smeri.

Ljubljana, 10. december 2017

Posted in Neuvrščeni.