Vizitka

Pobudnik: dr. Lazar Ludvik Zamenhof (1859-1917), poljski Jud, rojen v Bjalistoku, študiral medicino v Moskvi in okulistiko na Dunaju, živel in umrl v Varšavi.

Čas nastanka: 1887

Kraj nastanka: Varšava

Prvi časopis: La Esperantisto (urejal ga je Zamenhof sam; ruska carska cenzura ga je kmalu prepovedala, ker je objavil prevod neke Tolstojeve zgodbe).

Prvi sogovornik: Antoni Grabowski (1857-1921), ki je prvi spregovoril z Zamenhofom v esperantu. Prevedel nekatera klasična dela poljske in svetovne literature, predvsem Miczkiewiczev ep Gospod Tadej in tako v veliki meri usmeril tok esperantske literature in stilistike.

Prvi kongres: 1905 v Boulogne sur Mer v Franciji – 600 udeležencev.

Največji klasični esperantski pesnik: Koloman Kalocsay (1891-1976), zdravnik in docent na medicinski fakulteti v Budimpešti. Naslov glavne pesniške zbirke: Streçita kordo (Napeta struna); soavtor Plena gramatiko de Esperanto (v treh zvezkih), esejev o poetiki in jeziku Lingvo, stilo, formo (Jezik, slog, oblika) in esperantske poetike Parnasa gvidlibro (Vodič na Parnas). Prevedel v esperanto Dantejev Pekel, Shakespearovo tragedijo Kralj Lear idr.

Največji sodobni esperantski pesnik: Wiliam Auld (1924-), po poreklu škot. Naslov največjega pesniškega dela: La Infana Raso (človeška vrsta); prevajalec, med drugim Shakespearovih tragedij in sonetov, avtor esejev in publicističnih del.

Največji klasični esperantski prozaist: Raymond Schwarz (1894-1973), po poreklu Francoz, živel v Metzu. Naslov njegovega glavnega proznega dela: Kiel akvo de l’ rivero (Kakor voda reke); sicer avtor satiričnih del in ustanovitelj prvega esperantskega kabareta v Parizu Tri koboldoj (Trije škratje).

Najpomembnejši esperantski esejist in leksikograf: Gaston Waringhien (1901-1995), po poreklu Francoz. Objavil več knjig esejev: Eseoj I; Lingvo kaj vivo (Jezik in življenje); Ni kaj ili (Mi in Ono). Soavtor temeljnih jezikovnih del: Plena ilustrita vortaro in Plena gramatiko de Esperanto, prevajalec iz klasičnih in modernih jezikov.

Najpomembnejši esperantski publicist in stilist: Edmond Privat (1889-1962), švicar. Objavil esperantsko poetiko Esprimo de sentoj en Esperanto (Izražanje čustev v E.); življenjepis Vivo de Gandhi (Življenje Gandhija — izšlo v slov. prevodu 1997 pri Mohorjevi v Celovcu); dramo Ginerva; življenjepis Vivo de Zamenhof (Zamenhofovo življenje) in zgodovinsko delo Aventuroj de pioniro (Pustolovščine pionirja — kjer mdr. govori o svojem zavzemanju za pravice nesamostojnih narodov do samostojnosti v času 1. sv. vojne in tudi o svojem stiku s slovenskimi narodnimi voditelji, ki so se igrali tudi z idejo, da bi po razpadu Avstrije Slovenija postala francoski protektorat).

Najpomembnejši esperantski retorik in znanstveni publicist je Ivo Lapenna (1909-1987), dr., univ. prof. prava na londonski univerzi, po poreklu Hrvat. V času 2. svetovne vojne partizan in urednik lista Slobodna Dalmacija. V letu 1947 je zaradi naraščajočega totalitarizma emigriral v Anglijo, kjer je živel do svoje smrti. Bil je ključna osebnost esperantskega gibanja po 2. svetovni vojni do leta 1974. Glavno publicistično delo Iva Lapenne je zbornik Esperanto en perspektivo, sledi monografsko delo Retoriko in vrsta pravnoznanstvenih in publicističnih del. Veliko je prispeval k utrditvi pravnega izrazoslovja v esperantu. Dosegel je priznanje esperantskega gibanja pri UNESCO.

Prvi učbenik v slovenščini: Popolna slovnica esperantskega jezika, Ljudovit Koser, Zagreb 1910.

Najpomembnejši slovenski učbenik: Prof. Rudolf Rakuša, Esperanto, tečaj za samouke, šole in tečaje (prva izdaja 1936, druga in tretja po 2. svetovni vojni, nato fotokopirani ponatisi.

Izdanih knjig: Prek 50.000 Časopisov in biltenov: 200. Radijskih postaj, ki oddajajo v esperantu: 10. Univerza v esperantu: Akademio Internacia de la Sciencoj San Marino (od leta 1985). Katedra za esperanto: Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti. Lektorati in univerzitetni tečaji esperanta: Na številnih univerzah (v Avstriji štirje). Svetovno središče gibanja za esperanto: Universala Esperanto-Asocio (Svetovna esperantska zveza) s sedežem v Rotterdamu na Nizozemskem.

Število esperantistov: Ga ni mogoče ugotoviti, ocene se gibljejo med pol milijona do desetih milijonov. Najbolj verjetno število 2 milijona.

Status v mednarodnih organizacijah: UNESCO, P.E.N.

Osrednja revija: Esperanto (mesečnik, izhaja pri UEA v Rotterdamu).

Osrednja mladinska revija: Kontakto (izhaja četrtletno pri UEA).

Glavni magazin: Monato (mesečnik, izhaja v Antverpnu).

Glavni literarni reviji: Literatura foiro (štirikrat letno, izhaja v švici); Fonto (mesečno, izhaja v Braziliji).

Glavna kulturna revija: La Gazeto (izhaja mesečno, v Franciji).

Filozofska revija: Simpozio (izhaja v Braziliji).

Glavna katoliška revija: Espero katolika (dvomesečno, izhaja v Rimu od 1903).