Zam-dan 2018

l-l-zamenhof

En tiu tago (aŭ en alia konvena semajntago ĉirkaŭ ĝi) esperantistoj tra la mondo okazigas specialajn renkontiĝojn por festi la okazon. La idearo de Esperanto kaj la proksimeco de la Zamenhofa tago al Kristnasko instigas la kunvenintojn interŝanĝadi donacojn (prefere librojn verkitajn en Esperanto) kaj bondezirojn.

Foje okazas dum tiaj kunvenoj ankaŭ prelegoj pri L. L. Zamenhof. La Esperanta Civito registras la Zamenhofan tagon en sia konstitucio kiel la Tagon de la Esperanto-kulturo.

15. december je rojstni dan L. L. Zamenhofa (1859-1917), avtorja esperanta. Glede na pobudo enega izmed esperantskih pomembnih pisateljev, Julia Baghyja, praznujemo ta dan tudi kot dan esperantske kulture.

Za dvig duhovne ravni esperantistov Baghy predlaga, da bi moral biti Zamenhofov dan tudi dan esperantske knjige. Ob kulturnih dogodkih lokalnih skupin naj bi obveščali ne esperantiste o mednarodnem jeziku esperantu, o njegovi bogati literaturi v izvirniku in prevedenih. Pokažimo, kako naše gibanje širi kulturna dela raznih narodnosti, kar omogoča ljudem drugih jezikov uživanje del drugih narodov.

To naj bi bil naš prispevek k Zamenhofovemu dnevu za pravično, enakopravno komuniciranje, ki spoštuje jezikovno, kulturno raznolikost, v prizadevanju za trajno ohranjanje teh bogastev in pravic.

Poleg pripravljanja srečanj, prireditev, predavanj o Zamenhofu, bi naj ta dan imeli praznik esperantske literature tudi z nakupom, branjem nove knjige!

★ ★ ★ ★ ★ ★ ★

V Mariboru smo se 15. decembra na proslavi v organizaciji Združenja za esperanto Slovenije in Esperantskega društva Maribor zbrali v lepem številu esperantisti in gostje.

  • Program smo začeli s predstavitvijo monografije Martina Kojca: Martin Kojc, most k spoznanju. Knjigo je predstavila avtorica Helena Srnec, predsednica KUD Prasila. Kojca kot esperantista je opisal Janez Zadravec.
Helena Srnec je predstavila biografijo, ki jo napisala: Martin Kojc, most k spoznanju (Foto: M. Vetrih)

Helena Srnec je predstavila biografijo, ki jo napisala: Martin Kojc, most k spoznanju (foto: Mario Vetrih)

zamdan-2018-janez-zadravec-4

Janez Zadravec o Kojcu kot esperantistu (foto: Mario Vetrih)

  • Mag. Janez Jug je predstavil prevode in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja.

Prvi prevod je leta 1929 napisal Rudolf Rakuša. Po delih so ga objavljali v časopisu Esperanto Praktiko v letih 1929 in 1930.

časopis Esperanto-Praktiko

časopis Esperanto-Praktiko

Prva objava Hlapca Jerneja v Esperanto-Praktiko leta 1929

Prva objava Hlapca Jerneja v Esperanto-Praktiko leta 1929

Naslednja je bila priredba Jakova Štefančiča Servulrajto Poemo en ses kantoj kun prologo kaj epilogo po predlogi Hlapca Jerneja.

Istoimeno dramo napisano po Cankarjevi predlogi, ki jo je napisal Ferdo Delak je v esperanto prevedel Franjo Modrijan.

  • Tomaž Longyka je prebral pesem Antona Aškerca v slovenskem jeziku in v esperantu.
Tomaž Longyka bere Aškerčevo pesem (Foto: Andrej Rojc)

Tomaž Longyka bere Aškerčevo pesem (foto: Zdravko Kokanović)

  • Mag. Janez Jug je opisal delo Stanislava Škrabca (1844-1918) s povdarkom na njegovi kritiki esperanta in njegovem umetnem jeziku imenovanem evlalija (1908 – 1910).
mag. Janez Jug o Stanislavu Škrabcu (foto: Zdravko Kokanović)

mag. Janez Jug o Stanislavu Škrabcu (foto: Zdravko Kokanović)

  • Ob zaključku je mag. Ostoj Kristan na kratko opisal dosežke minulega leta.
mag. Ostoj Kristan (foto: Zdravko Kokanović)

mag. Ostoj Kristan (foto: Zdravko Kokanović)

Zbrano občinstvo (foto Zdravko Kokanović)

Zbrano občinstvo (foto: Zdravko Kokanović)

(foto: Zdravko Kokanović)

(foto: Zdravko Kokanović)

Helena Srnec (foto Zdravko Kokanović)

Z leve: Tomaž Longyka, Helena Srnec in Izidor Golob (foto: Zdravko Kokanović)

Zbrano občinstvo (foto Zdravko Kokanović)

Zbrano občinstvo (foto: Zdravko Kokanović)

 

z leve: Jerneja Jezernik, Karmen Lešnik (foto Zdravko Kokanović)

z leve: Jerneja Jezernik, Karmen Lešnik (foto: Zdravko Kokanović)

ddr. Francka Premk (foto Zdravko Kokanović)

ddr. Francka Premk (foto: Zdravko Kokanović)

 

z leve: mag. Janez Jug, ddr. Francka Premk, Jerneja Jezernik (foto Zdravko Kokanović)

z leve: mag. Janez Jug, ddr. Francka Premk, Jerneja Jezernik (foto: Zdravko Kokanović)

z leve: Ivo Škalički, mag. Oatoj Kristan, Izidor Golob  (foto Zdravko Kokanović)

z leve: Ivo Škalički, mag. Ostoj Kristan, Izidor Golob (foto: Zdravko Kokanović)

 

Melita Cimerman in Janez Zadravec (foto Zdravko Kokanović)

Melita Cimerman in Janez Zadravec (foto: Zdravko Kokanović)

z leve: Ruža in Zlatko Tiščlar, Melita Cimerman  (foto: Zdravko Kokanović)

z leve: Ruža in Zlatko Tišljar, Melita Cimerman (foto: Zdravko Kokanović)

z leve: Nika Rožej. Tomaž Longyka, mag. Janez Jug (foto: Zdravko Kokanović)

z leve: Nika Rožej. Tomaž Longyka, mag. Janez Jug (foto: Zdravko Kokanović)

v sredini Maja Kovačič (foto: Zdravko Kokanović)

v sredini Maja Kovačič (foto: Zdravko Kokanović)

Z leve: Branislav Čeranič (foto: Zdravko Kokanović)

z leve: Branislav Čeranić, Jovan Mirković in Ivo Škalički (foto: Zdravko Kokanović)