Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov smo imeli predavanje o pomenu datuma 21. februar in o materinščini.

Iz zgodovine:

Indija je bila do leta 1947 del Britanskega imperija. Ob njeni osamosvojitvi je prišlo do konrtroverzne razdelitve Pandžaba in Bengalije, ki je v teh pokrajinah povzročila nemire med sikhi, hindujci in muslimani, ki so se razširili na več drugih delov Indije, kar je imelo za posledico več kot 500.000 žrtev. V tem obdobju je prišlo v sodobni zgodovini do ene izmed najbolj možičnih migracij, s skupno 12 milijonov hindujci, sikhi in muslimani, ki so se preseljevali med novonastalo Indijo (hindujci, sikhi) in Pakistanom (muslimani).

Pakistan je bil razdeljen na dve geografsko in kulturno ločeni regiji – Vzhodni (Bengali: পূর্ব পাকিস্তান Pūrbô Pākistān) in Zahodni Pakistan (Urdu: مشرقی پاکستان Mas̱ẖriqī Pākistān). Leta 1971 se je Vzhodni Pakistan odcepil. Nastala je nova neodvisna država Bangladeš.

V času obstoja razdeljenega Pakistana je vzhodni del zajemal več kot polovico prebivalcev Pakistana, vendar so le-ti imeli le deset odstotkov vojaških in petnajst odstotkov vladnih služb. Njihove potrebe so s strani centralne vlade, ki se je nahajala v Zahodnem Pakistanu, večinoma bile prezrte.  Oba Pakistana nista imela skoraj nič skupnega. Med njima je bilo 1600 km Indijskega ozemlja.

Razen tega večinski jezik v Vzhodnem Pakistanu bengali (bangla) ni veljal kot uraden jezik. Uradni, večinski jezik je bil urdu. Le-temu je bengalsko govoreča večina nasprotovala (zgornja slika prikazje kako različni sta abecedi oz. pisavi). Zaradi naraščajočih mednacionalnih napetostih je vlada prepovedala javne shode in zborovanja. Navkljub  prepovedi so študenti Univerze v Daki, skupaj z drugimi političnimi aktivisti, organizirali protest, ki je potekal 21. februarja 1952. Policija je začela streljati na protestnike in ubila pet študentov.

V noči iz 22. na 23. februarja so študentje medicinske fakultete v kampusu Univerze v Daki postavili spomenik Shaheed Minar v spomin študentom, ki so izgubili življenja. Vendar so spomenik Pakistanski policisti porušili. Po osvobodilni vojni, leta 1971, ko je Bangladeš pridobil neodvisnost, je Bangladeški kipar, Hamidur Rahman, zasnoval nadomestni spomenik, ki so ga postavili na mestu prejšnjega. Današnji spomenik je visok slabe štiri metre, izdelan je iz belih marmornatih stebrov. Obdaja ga stopnišče. Danes predstavlja pomembno središče kulturnih dejavnosti v mestu Daka. Vsako leto se spomnijo na dogodke iz leta 1952.

Devetega maja leta 1954 je bengali dobil status službenega jezika.

Razglasitev mednarodnega dneva maternih jezikov

Mednarodni dan maternih jezikov je razglasila Generalna konferenca Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) v novembru 1999.
16. maja 2009 je Generalna skupščina Združenih narodov v svoji resoluciji A/RES/ 61/266 države članice pozvala, “naj spodbujajo ohranjanje in zaščito vseh jezikov, ki jih govorijo narodi po vsem svetu”.

V isti resoluciji je Generalna skupščina razglasila leto 2008 za mednarodno leto jezikov.

Mednarodni dan materinščine se praznuje vsako leto od leta 2000. Namen praznovanja je spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter večjezičnosti. Tema letošnjega dneva materinščine je dostopnost knjig in digitalnih vsebin v različnih jezikih.

“Večjezičnost daje moč in odpira nove priložnosti. Uteleša našo kulturno raznolikost in vzpodbuja izmenjavo mnenj, porajanje idej ter širi naše poglede,” besede generalne direktorice Unesca Irine Bokove ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine povzema Unescova spletna stran.

Posamezne države imajo ključno vlogo pri vzpodbujanju materinščine preko državnih institucij in združenj. Pomembno vlogo imajo tako šole in univerze kot mediji. S sloganom Knjige za izobraževanje v maternem jeziku želi Unesco ob dnevu materinščine podpreti produkcijo knjig za izobraževanje v maternem jeziku. Knjige in učbeniki pripomorejo k bogatenju jezika in opismenjevanju v maternem jeziku. Natisnjena gradiva v materinščini so pomemben temelj za učenje, je mogoče prebrati na Unescovi spletni strani.

Kaj je to materinščina?

Materinščina ali materni jezik, ponekod mu rečejo prvi jezik ali pa naravni jezik, je tisti jezik, ki se ga prvega naučimo ter v njem najlažje doživljamo, razumemo, čustvujemo in razmišljamo in se izražamo. V tem jeziku tudi sanjamo.

To je jezik, katerega se naučimo v okviru doma in je večinoma jezik, v katerem govorijo naši starši. Na območju Slovenije je to večinoma slovenščina, na narodnostno mešanih območjih pa pogosto tudi tamkajšnji jeziki (italijanščina, madžarščina). Za nekatere prebivalce Slovenije pa so pogosti tudi drugi slovanski jeziki (hrvaščina, srbščina …).

V vsaki državi otroci pridejo v šoli pod vpliv državnega uradnega jezika, ki je drugačen od materinščine. Zaradi tega imajo otroci v osnovni šoli pogosto težave, ker sploh ne poznajo, ali pa ne dovolj dobro uradni, državni, šolski jezik. Tu so najbolj prizadeti otroci manjšin, posebej pa romske manjšine.

Torej univerzalna pravica do šolanja na maternem jeziku nikoli ni popolnoma uresničljiva, ker države ne morejo organizirati šolanje  na  vseh manjših jezikih ali pa recimo na oddaljenih narečjih, ker je to predrago.

Z besedami se sporazumevamo vsak dan in hkrati v jeziku nastajajo nove. Verjetno tudi vi uporabljate drugačne besede kot vaši starši in stari starši.

V zadnjih 20 letih smo Slovenci bogatejši za 6399 besed, ki jih najdete v slovarju novejšega besedja. Med njimi so tudi take: internetomanija, bedž, cedejka,…

Čeprav smo majhna država, pa naš jezik ne sodi med ”najmanjše jezike” sveta. Slovensko govori okoli 2,3 milijone ljudi. To je več kot je materinskih govorcev baskovšine, jezika s severa Španije ali pa irščine, ki je značilna za nekatere dele Irske.

Kateri jezik je materni jezik največ ljudi na svetu? Angleščina? Ne bo držalo. Več je namreč ljudi, katerih materni jezik je mandarinščina, ki jo govorijo na Kitajskem.

Na svetu je živih okoli 6000 jezikov, seveda pa mnogo jezikov umira. Najbolj ogroženih je 1750 jezikov.

Mislite, da materinščino izražamo le z besedami? Ne, jezik gluhih in gluhonemih je znakovni jezik.

---

Sporočilo gospe Irine Bokove, generalne direktorice UNESCO
ob mednarodnem dnevu maternega jezika, 2015

Vključeno izobraževanje v jezikih in z jeziki – jeziki so pomembni.

2015 je 15. obletnica Mednarodnega dneva maternega jezika – to je tudi odločilno leto za mednarodno skupnost, ker je končni rok za uresničevanje Tisočletnih razvojnih ciljev, ko morajo države definirati novo globalno agendo za trajnostni razvoj.

V središču agende bi po letu 2015 morala biti prednostna naloga spodbujanja kakovostnega izobraževanja za vse – širitev dostopnosti, zagotavljanje enakosti in vključenosti, spodbujanje izobraževanja za globalno državljanstvo in trajnostni razvoj. Izobrazba v maternem jeziku je bistvena, da bi lahko dosegli te cilje – olajšanje učenja in podpiranje sposobnosti branja, pisanja in računanja. Za napredek v vsem tem, bi moral biti močnejši poudarek pri usposabljanju učiteljev, predelavi učnih načrtov in ustvarjanju ustreznih učnih okolij.

UNESCO si prizadeva za uresničitev teh načrtov v celem svetu. V Južni Ameriki, s pomočjo Sklada Združenih narodov za otroke, UNESCO spodbuja vključeno izobraževanje z medkulturnim, dvojezičnim dostopom, ki vključuje obe kulturi, domačo in tujo. Zato tudi regionalni urad UNESCO za izobraževanje v Aziji, ki je v Bangkoku na Tajskem, dela za boljše razumevanje bistva večjezičnega izobraževanja, ki temelji na maternem jeziku, v regiji in izven nje. Izobraževanje v maternem jeziku, je temeljni pogoj za visoko kakovostno učenje – in pomembna je tudi ohranitev večjezičnosti kot tudi raznolikosti jezika in kulture v družbi, ki se hitro preoblikuje.

Od leta 2000 se je zgodil precejšen napredek na poti k doseganju ciljev Izobraževanja za vse. Danes moramo gledati naprej – da bi uresničili nedosežene cilje in se soočili z novimi izzivi. Mednarodni dan maternega jezika je dogodek za vse nas, da opozorimo na pomembnost maternega jezika s cilji močnega prizadevanja pri izobraževanju, povečanju kakovosti učenja in vključevanju izključenih. Vsaka oseba, deklica ali fant, ženska in moški bi morala imeti možnost  posedovati orodja, ki jim omogočajo polno sodelovanje v življenju družbe, katere člani so. Gre za temeljno človekovo pravico in važen predpogoj za trajno sposobnost vsega razvoja.

Irina Bokova

Prevedel: Milan Jarnovič, EDM

---

Mesaĝo de s-ino Irina Bokova, Ĝenerala Direktoro de UNESCO
okaze de la Internacia Tago de la Gepatra Lingvo, 2015

Inkluziva edukado per kaj dank’ al lingvoj – lingvoj gravas.

2015 estas la 15a datreveno de la Internacia Tago de la Gepatra Lingvo – ĝi estas ankaŭ decida jaro por la internacia komunumo, ĉar ĝi estas datlimo por la Jarmilaj Evoluigaj Celoj, kiam la landoj devas difini novan tutmondan agendon pri daŭripova evoluo.

En la fokuso de la agendo post 2015 devas prioritate esti la antaŭenigo de kvalita edukado por ĉiuj – plilarĝigo de la alireblo, certigo de egaleco kaj inkluziveco, antaŭenigo de edukado por monda civitaneco kaj daŭripova evoluo. Edukado en la gepatra lingvo estas esenca por povi atingi tiujn celojn – por faciligi la lernadon kaj subteni la kapablojn legi, skribi kaj kalkuli. Por progresi en ĉio tio, la akcento devas esti pli forta sur la formado de instruistoj, la relaboro de instruprogramoj kaj la kreado de adekvataj lerno-medioj.

Unesko strebas al tiuj celoj en la tuta mondo. En Sudameriko, helpe de la Fonduso de UN por Infanoj, UNESCO antaŭenigas la inkluzivan edukadon per interkultura, dulingva aliro, por inkludi ambaŭ kulturojn, indiĝenan kaj ne-indiĝenan. Samkiale la regiona oficejo de UNESCO pri edukado en Azio, kiu estas en Bankoko, Tajlando, laboras por pli bone komprenigi la esencon de la plurlingva edukado bazita sur la gepatra lingvo, en la regiono kaj ekster tio. La edukado en la gepatra lingvo estas fundamenta kondiĉo por altkvalita lernado – kaj estas ankaŭ grave subteni la plurlingvecon samkiel la diversecojn lingva kaj kultura en socioj, kiuj rapide transformiĝas.

Ekde la jaro 2000 okazis konsiderinda progreso survoje al atingo de la celoj de Edukado por Ĉiuj. Hodiaŭ ni devas rigardi antaŭen – por realigi neatingitajn celojn kaj alfronti novajn defiojn. La Internacia Tago de la Gepatra Lingvo estas la okazo por ni ĉiuj, atentigi pri la graveco de la gepatra lingvo cele al sukcesigo de la fortostreĉoj en edukado, plialtigi la kvaliton de la lernado, inkludi la ekskluditojn. Ĉiu persono, knabino aŭ knabo, virino kaj viro devas povi posedi la ilojn, kiuj permesas al ili plene partopreni en la vivo de la socio, kies membroj ili estas. Temas pri baza homa rajto kaj grava antaŭkondiĉo por la daŭripoveco de ĉiu evoluo.

Irina Bokova