Kar se nanaša na dogodke, jih sproti objavljamo na tej spletni strani, obveščamo preko e-pošte kakor tudi klasične pošte.
Podatke naše dejavnosti najdete v koledarju: zavihek Dogodki/Koledar dejavnosti:http://esperanto-maribor.si/dejavnost-drustva/.
Lansko leto (2023) je društvo izdalo prevod romana Spomenke Štimec (prevedel Vinko Ošlak)
Senca nad pokrajino duše (Ombro sur interna pejzaĝo).
Prva predstavitev je bila 17. junija 2023 v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu, povezava.
Mariborskemu občinstvu bomo knjigo predstavili
v torek 12. novembra 2024, ob 17. uri v Sodnem stolpu, Pristan 8.
Spomenka Štimec (rojena 1949 v Orehovici pri Čakovcu na Hrvaškem), maturirala na gimnaziji v Varaždinu, na FF v Zagrebu pa diplomirala iz nemškega in francoskega jezika. Esperanta se je naučila že kot dijakinja. Od 1972 do 1994 zaposlena na Mednarodnem centru za storitve v kulturi v Zagrebu. Organizatorka mednarodnega festivala lutk v mednarodnem jeziku (Pupteatra Internacia Festivalo). V letu 1994 zaposlena na veleposlaništvu Malezije v Zagrebu. Do upokojitve kot tajnica Hrvaške zveze za esperanto. Članica esperantske literarne akademije. Prevajala iz hrvaške književnosti v esperanto in pisala lastna literarna dela v mednarodnem jeziku: Ombro sur interna pejzaĝo (Senca nad pokrajino duše), Aŭstralio – Nagoya, Tibor Sekelj – Biografia eseo, Nesenditaj leteroj el Japanio, Vojaĝo al disiĝo, Geografio de miaj memoroj, Kroata milita noktlibro, Tenaa – hejmo en Mezeuropo, Tilla, Hodler en Mostar. V hrvaščini pa je objavila: Darija, Dom u srednjoj Europi. Soavtorica v svetu najbolj razširjenega učbenika esperanta po »zagrebški metodi« (tudi v slovenščini). Njena esperantska in hrvaška dela so prevedena v vrsto jezikov, tudi v kitajščino in japonščino. Je redna gostja literarnih večerov v Literarni hiši Mariboru.
V Hrašćini, Trgovišću, kjer je podedovala posestvo, od leta 1995 vsako leto prireja srečanje esperantskih avtorjev iz Evrope, kjer je bil leta 2022 gost tudi slovenski pisatelj Tone Partljič, čigar knjiga Hotel sem prijeti sonce je izšla tudi v esperantu (prevedel pokojni Zlatko Tišljar), iz esperantskega prevoda pa so knjigo prevedli tudi v bengalščino.