Na podlagi 20. in 33. člena Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije, št. 60/95) so člani na skupščini dne 26.02.1997 v Mariboru sprejeli sklep o spremembi statuta Esperantskega društva Maribor

I. Ime, sedež in področje delovanja Društva

Člen 1

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v statutu in v skladu z Zakonom o društvih. Društvo ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti.

Ime društva je Esperantsko društvo Maribor, v nadaljnjem tekstu Društvo.

Sedež Društva je v Kamnici, Pod vinogradi 4, Slovenija.

K Društvu prostovoljno pristopijo posamezniki, ki imajo cilje navedene v členu 4 tega statuta.

Člen 2

Društvo je aktivno na območju Republike Slovenije in tujine. Društvo nima podružnic.

Člen 3

Društvo uporablja v pravnem prometu okroglo štampiljko s sledečim besedilom: Esperantsko društvo Maribor, Esperanto-Societo.

II. Cilji in naloge Društva

Člen 4

Cilj Društva je širiti in vzpodbujati uporabo mednarodnega jezika esperanta med prebivalci Maribora in okolice, delovati na rešitvi jezikovnega problema v mednarodnih odnosih in olajševanju mednarodnega sporazumevanja, spodbujati kontakte svojih članov s člani drugih esperantskih društev v svetu in razvijati zavest enakopravnosti vseh narodov ne oziraje se na njihovo velikost, kar vključuje pravico vsakega človeka do lastnih jezikov in narečij.

Naloge Društva so:

• delovanje za medsebojno sodelovanje esperantistov v esperantskih društvih po vsej Sloveniji,

• organizacija kulturnih in zabavnih prireditev in mednarodnih srečanj esperantistov, ter potovanj na druga srečanja v Sloveniji in tujini,

• medsebojno informiranje članov in informiranje javnosti o ciljih in dejavnostih Društva,

• organizacija tečajev esperanta.

Delovni jeziki Društva so slovenščina in esperanto.

Člen 5

Društvo se lahko včlani v Zvezo esperantskih društev Slovenije ali katero drugo zvezo s podobnimi cilji.

Društvo sodeluje s sorodnimi slovenskimi in mednarodnimi društvi, ki imajo podobne cilje in katerih delovanje je v skladu z demokratičnim razvojem v Republiki Sloveniji ter ciljem Društva, oziroma imajo dovoljenje za delovanje s strani vlade Republike Slovenije.

III. Članstvo

Člen 6

Član društva je lahko vsak posameznik, ki se strinja s statutom Društva in plača članarino. Skupščina Društva lahko na podlagi posebnega pravilnika imenuje častne člane, ki so zaslužni za aktivnost Društva. Častni člani ne plačajo članarine. Pravice in dolžnosti častnih članov so enake kot rednih članov iz 8. člena tega statuta razen pravice odločanja. Društvo nima simpatizerjev.

Član Društva je lahko vsak  državljan Republike Slovenije. Tudi tujec lahko postane pod enakimi pogoji član Društva. Članstvo je prostovoljno.

Če se v Društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 15. leta, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, ki ga tudi zastopa v organih Društva.

Člen 7

Častne člane imenuje skupščina Društva na osnovi predloga predsedstva.

Naziv častnega člana lahko dobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo. Naziv častnega člana podeli društvo lahko tudi nečlanu. Naziv podeljuje skupščina na predlog predsedstva. Če fizična oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni redni član društva, nima pravice odločanja.

Člen 8

Člani Društva imajo naslednje pravice in dolžnosti:

• da volijo in so izvoljeni v organe Društva,

• da sodelujejo pri delu in soodločanju v organih Društva,

• da uresničujejo svoje osebne interese na področjih dejavnosti Društva,

• da so seznanjeni s programom in poslovanjem Društva ter njegovim finančnim poslovanjem,

• da spoštujejo statut in akte, sklepe organov Društva,

• da s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Društva,

• da redno plačujejo članarino in varujejo ugled Društva,

• da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane Društva,

• da predstavljajo Društvo v RS in v tujini,

• da sodelujejo na prireditvah Društva in njegovih manifestacijah.

Člen 9

Članstvo v Društvu preneha:

• s prostovoljnim izstopom,

• s črtanjem,

• z izključitvijo na podlagi odločbe predsedstva Društva,

•  s smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz Društva, če predsedstvu Društva pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz evidence članstva Društva predsedstvo Društva, če ta kljub pismenemu opominu ne plača članarine v tekočem letu.

Član se izključi iz Društva, če grobo krši pravice in dolžnosti statuta društva in če zavestno ravna proti interesom Društva. O izključitvi odloča predsedstvo Društva s sklepom. Zoper odločitev predsedstva Društva ima prizadeti pravico pritožbe na skupščino društva, ki kot drugostopenjski organ v roku 60 dni dokončno odloči.

Člen 10

Če je v društvo včlanjenih do vključno 15 članov, opravljajo vsi člani naloge skupščine društva in iz svoje sredine izvolijo zastopnika društva.

IV. Delovanje je javno

Člen 11

Delovanje Društva temelji na demokratičnosti in javnosti, kar se zagotavlja tako:

• da se informirajo člani in širša javnost o delovanju Društva,

• da se organizirajo okrogle mize, tiskovne konference,

• da se na seje vabi predstavnike ustanov, organizacij, sredstev javnega informiranja.

Za zagotovitev javnosti je odgovoren predsednik Društva.

V. Organi Društva

Člen 12

Organi Društva so:

• skupščina Društva,

• predsedstvo,

• nadzorni odbor,

Mandat vseh organov je 4 leta.

Člen 13

Skupščina je najvišji organ Društva in voli druge organe Društva. Skupščina je sestavljena iz vseh rednih članov Društva. Skupščina je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov Društva. Če ob napovedanem času skupščina ni sklepčna, kljub temu, da so bili člani obveščeni, se seja skupščine preloži za pol ure. Po poteku pol ure je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 1/4 članov Društva.

Skupščina se skliče najmanj enkrat letno.

Skupščino skliče predsedstvo s pisnim vabilom, ki mora vsebovati najmanj mesto, datum, čas in dnevni red zasedanja skupščine. Vsi člani skupščine imajo pravico predlagati vsebino dnevnega reda, kandidate za  organe Društva in druge predloge najmanj 7 dni pred zasedanjem skupščine v pisni obliki, če sami ne morejo prisostvovati zasedanju skupščine.

Člen 14

Skupščina veljavno odloča in izvoli svoje organe, če je prisotna najmanj polovica vseh izvoljenih članov skupščine.

Skupščina odloča in voli z večino prisotnih članov.

Volitve so lahko tajne, če tako odločijo prisotni člani.

Če volitve niso tajne in v primeru neodločenega rezultata, se volitve ponavljajo do preglasovanja.

Skupščino vodi predsednik in v primeru njegove odsotnosti podpredsednik. Delo skupščine se protokolira in obvezni deli zapisnika so: število navzočih, veljavnost odločitev, zapis točnega števila glasov pri volitvah in sklepih, zapisani sklepi in drugi podatki, ki omogočajo primerjavo sklepov z veljavnostjo in statutom Društva.

Člen 15

Področje dela skupščine je:

• sklepa o višini članarine za člane Društva,

• sprejema, spreminja statut in druge akte Društva,

• razpravlja o delu organov Društva,

• voli in razrešuje organe Društva,

• odloča o prenehanju delovanja Društva,

• sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun,

• podeljuje naziv častnega člana,

• dokončno odloča o pritožbah na sklepe predsedstva Društva,

•  volitve članov skupščine, če ima Društvo več kot 15 članov,

• volitve predsedstva,

• volitve nadzornega odbora,

• sklepa o predlogih predsedstva o planu delovanja in drugih področjih delovanja,

•  imenovanje častnih članov ali odvzem častnega članstva,

• sklepa o pravilnikih, o spremembah pravilnikov in statuta,

• sklepa o prenehanju Društva.

Člen 16

Predsedstvo Društva je sestavljeno iz 7 članov in ti so:

• predsednik,

• podpredsednik,

• sekretar,

• 4 člani predsedstva.

Za člane predsedstva so lahko izvoljeni posamezniki med člani Društva. Predsedstvo lahko samo izvoli novega člana predsedstva izmed članov skupščine, če kdo izmed članov predsedstva izstopi iz članstva. To odločitev mora potrditi ali spremeniti prva redna skupščina.

Mandat v članstvu predsedstva je možno ponoviti.

Predsedstvo se sestaja najmanj 3 krat letno ali po potrebi.

Predsedstvo ima pravico odločati, če so bili povabljeni vsi člani predsedstva in je najmanj polovica izmed njih prisotna na seji.

Za veljavnost sklepov zadostuje večina prisotnih članov.

Predsedstvo skliče predsednik praviloma pisno, če pa je predsednik odsoten, sklicuje sejo podpredsednik. O sklepih predsedstva se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar.

Člen 17

Predsedstvo je izvršilni organ skupščine in v skladu s 15. členom tega statuta izvaja sledeče naloge:

• izdela letni finančni plan in poročilo,

• sklicuje skupščino,

• skrbi za izvedbo sklepov, ki jih je sprejela skupščina,

• obravnava pritožbe oškodovanih članov,

• odloča o vseh drugih zadevah, ki niso v pristojnosti skupščine,

• postavlja posebne komisije po potrebi.

Za svoje delo so komisije odgovorne predsedstvu društva.

Člen 18

Odsotnega predsednika nadomešča podpredsednik.

Predsednik društva je hkrati predsednik predsedstva Društva.

Člen 19

Predsednik društva za svojo dejavnost odgovarja skupščini, kateri tudi poroča.

VI. Sredstva Društva

Člen 20

Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:

• s članarino,

•  iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,

•  z darili in volili,

• s prispevki donatorjev,

•  iz javnih sredstev.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

Člen 21

Višino članarine določa skupščina za vsako leto posebej, predsedstvo Društva ima pravico na podlagi razprave na sejah skupščine, nima pa pravico odločanja.

Člen 22

Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno materialnem poslovanju v skladu s računovodskim standardom za društva.

Člen 23

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

VII. Prenehanje Društva

Člen 24

Delovanje Društva preneha po volji članov ali po zakonu.

Člen 25

Skupščina društva lahko sprejme sklep o prenehanju društva.

Premoženje se po poravnavi vseh obveznosti prenese na Društvo za evropsko zavest Maribor. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu. O sklepu Skupščine zastopnik društva v 30 dneh obvesti pristojni organ.

Člen 26

Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

Člen 27

Če društvo ne ravna po drugem odstavku člena 25., odloči o prenosu premoženja v skladu s predpisi o likvidaciji pravnih oseb zasebnega prava določen pristojni državni organ. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 28. člena Zakona o društvih.

Spremenjeni statut je sprejela skupščina dne 13. 02. 2013 in začne veljati, ko ga potrdi Upravna enota mesta Maribor. Z dnem sprejetja spremenjenega statuta Društva prenehajo veljati vsi akti in stari statut Društva.

V Mariboru, 13. 02. 2013