En tiu tago (aŭ en alia konvena semajntago ĉirkaŭ ĝi) esperantistoj tra la mondo okazigas specialajn renkontiĝojn por festi la okazon. La idearo de Esperanto kaj la proksimeco de la Zamenhofa tago al Kristnasko instigas la kunvenintojn interŝanĝadi donacojn (prefere librojn verkitajn en Esperanto) kaj bondezirojn.

Foje okazas dum tiaj kunvenoj ankaŭ prelegoj pri L. L. Zamenhof. La Esperanta Civito registras la Zamenhofan tagon en sia konstitucio kiel la Tagon de la Esperanto-kulturo.

15. december je rojstni dan L. L. Zamenhofa (1859-1917), avtorja esperanta. Glede na pobudo enega izmed esperantskih pomembnih pisateljev, Julia Baghyja, praznujemo ta dan tudi kot dan esperantske kulture.

Za dvig duhovne ravni esperantistov Baghy predlaga, da bi moral biti Zamenhofov dan tudi dan esperantske knjige. Ob kulturnih dogodkih lokalnih skupin naj bi obveščali ne esperantiste o mednarodnem jeziku esperantu, o njegovi bogati literaturi v izvirniku in prevedenih. Pokažimo, kako naše gibanje širi kulturna dela raznih narodnosti, kar omogoča ljudem drugih jezikov uživanje del drugih narodov.

To naj bi bil naš prispevek k Zamenhofovemu dnevu za pravično, enakopravno komuniciranje, ki spoštuje jezikovno, kulturno raznolikost, v prizadevanju za trajno ohranjanje teh bogastev in pravic.

Poleg pripravljanja srečanj, prireditev, predavanj o Zamenhofu, bi naj ta dan imeli praznik esperantske literature tudi z nakupom, branjem nove knjige!

★ ★ ★ ★ ★ ★ ★

V Mariboru smo se 15. decembra na proslavi v organizaciji Združenja za esperanto Slovenije in Esperantskega društva Maribor zbrali v lepem številu esperantisti in gostje.

• Program smo začeli s predstavitvijo monografije Martina Kojca: Martin Kojc, most k spoznanju. Knjigo je predstavila avtorica Helena Srnec, predsednica KUD Prasila. Kojca kot esperantista je opisal Janez Zadravec.

• Mag. Janez Jug je predstavil prevode in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja.

Prvi prevod je leta 1929 napisal Rudolf Rakuša. Po delih so ga objavljali v časopisu Esperanto Praktiko v letih 1929 in 1930.

Naslednja je bila priredba Jakova Štefančiča Servulrajto Poemo en ses kantoj kun prologo kaj epilogo po predlogi Hlapca Jerneja.

Istoimeno dramo napisano po Cankarjevi predlogi, ki jo je napisal Ferdo Delak je v esperanto prevedel Franjo Modrijan.

• Tomaž Longyka je prebral pesem Antona Aškerca v slovenskem jeziku in v esperantu.

• Mag. Janez Jug je opisal delo Stanislava Škrabca (1844-1918) s povdarkom na njegovi kritiki esperanta in njegovem umetnem jeziku imenovanem evlalija (1908 – 1910).

• Ob zaključku je mag. Ostoj Kristan na kratko opisal dosežke minulega leta.