Slovenski esperantistni smo se 16. decembra srečali na Zamenhofovi proslavi v Slovenj Gradcu.
Proslavo je organizirala ZES (Združenje za esperanto Slovenije) s pomočjo članov slovenjegraške sekcije esperantistov pri Kulturnem društvu Slovenj Gradec.
Proslavo je suvereno vodila Ivica Hace (Kulturno društvo Slovenj Gradec – esperantska sekcija).
Prva točka programa je bila predstavitev knjige Vinka Ošlaka napisane v esperantu “Mia transtempa letero al Hannah“. Žal avtorja ni bilo, zato je Ivica Hace prebrala njegovo sporočilo. Mag. Janez Jug je prebral odlomek iz knjige. Mario Vetrih, ki je knjigo oblikoval, je predstavil nekaj podrobostih o svojem sodelovanju.
Zgoraj Ivica Hace. Spodaj zbrano občinstvo v knjižnici Ksaverja Meška, Slovenj Gradec. (Foto Zdravko Kokanović)
Mag. Janez Jug bere iz predstavljene knjige (zgoraj in spodaj levo). Mario Vetrih podaja nekaj podrobnosti o nastajanju knjige.
(Foto: Zdravko Kokanović)
S strani mag. Janeza Juga je sledila predstavitev “Esperanto in vzajemni bibliografski sistem COBISS (Co-operative Online Bibliographic System & Services)”.
Jug je opisal začetne probleme pri uvrščanju gradiva v esperantu: posebne esperantske črke z razločevalnimi znamenji (ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ in ŭ), neustrezna uporaba kratice za jezik (ESP).
Tomaž Longyka je recitiral Aškerčevo balado Anka v slovenščini in v njegovem prevodu v esperanto.
Tomaž Longyka recitira Aškerčevo balado “Anka” v slovenščini ter njegov prevod v esperanto. (Foto: Zdravko Kokanović)
V nadaljevanju je Dragica Ropert Žumer v esperantu izvedla kamišibaj predstavo (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) slovenske ljudske pravljice “Pšenica je najlepši cvet (“La tritiko estas la prej bela floro”).
Dragica Ropert Žumer s kamišibaj predstavo slovenske ljudske pravljice “Pšenica je najlepši cvet” prevedene v esperanto (“La tritiko estas la prej bela floro”). (Foto: Zdravko Kokanović)
Sledila je predstavitev knjižnice Zveze za esperanto Slovenije na Grablovičevi 28 v Ljubljani s strani mag. Ostoja Kristana.
Kot poslanstvo in cilje knjižnice ZES je Kristan navedel ohranjanje narodne dediščine, sprejem daril in zapuščin, izposoja za študij, poučevanje, učenje itd., ponudba dvojnikov.
Vrste gradiva so knjige, zvezki, revije, letaki, zvočni in slikovni posnetki. Ostali dokumenti in zbirke so v arhivu.
Zbirka obsega slovensko literaturo, pomembno svetovno literaturo, redkosti, občasno drugi zvezki povezani z esperantom.
Zbirka je povezana z arhivom, založniško dejavnostjo in knjigovodstvom ZES.
Trenutni status knjižnice je zasebna strokovna knjižnica odprta za javnost, nejavna knjižnica zaradi nezmožnosti izpolnjevanja zakonskih zahtev (pomanjkanje denarja in kadra).
Knjižnica obsega približno 1500 inventarnih številk, 65 strani kataloga. Za katalog se obrnite na kristan.ostoj@gmail.com.
Otvoritev knjižnice je bila 30. 12. 2021.
Mag. Ostoj Kristan razlaga, kako je urejene knjžnica v prostorih ZES na Grablovičevi ulici 68 v Ljubljani. (Foto: Zdravko Kokanović)
Na koncu je Zdenka Rojc člane esperantske sekcije obdarila z esperantskimi knjigami iz njene bogate knjižnice.
Levo zgoraj: Zdenka Rojc, desno zgoraj: Zdenka podarja knjigo Davorinu Juraču, spodaj levo knjigo prejema Ivica Hace ter desno v objemu z Alojzjo Prošev, ki je prav tako dobila knjigo. (Foto: Zdravko Kokanović)
Za popestritev proslave je s svojima glasbenima vložkoma na orglicah poskrbel Robert Ivačič.
Robert Ivačič je popestril proslavo z orglicami. (Foto: Zdravko Kokanović)
Ob koncu programa nas je Peter Grbec seznanil z delom tečajnikov esperanta v Izolskem medgeneracijskem centru. V esperanto so prevedli podnapise znane slovenske romantične komedije Vesna (1953), katero so si premierno ogledali ob praznovanju Zamenhofovega dne 14. 12. 2023 v Izoli.
Film in podnapise lahko dobite, če pošljete e-pošto na naslov peter.grbec@gmail.com.
In še nekaj posnetkov iz proslave:
(Foto: Zdravko Kokanović)
(Foto: Zdravko Kokanović)