Kun esperantistoj laŭ la vojoj de mondvojaĝanto Alma M. Karlin

Nia societo organizis viziton de urbo Celje, kie nin gvidis Jerneja Jezernik kaj rakontis pri la vivo kaj laboro de Alma Karlin. El Maribor partoprenis nau geesperantistoj uzante senpagan fervojvojaĝon, kaj ni travivis ege agrablan kaj interesan tagon.

Jerneja jam longjare okupiĝas pri laboro kaj vivo de Alma Karlin. Jerneja estas sendube plej kapabla esploristino kaj tial ricevis plurajn naciajn kaj internaciajn rekonojn. Aparte laudinda estas jam riĉa kolekto de la tradukitaj libroj kaj biografioj de tiu fama mondvojaĝantino. Por nia movado estas aparte grava fakto, ke Alma Karlin scipovis kaj dum sia vojaĝo uzis ankau esperanton.

Alma Karlin dum sia restado kaj amrenkonto en Tajvano trovis ankau domon de japana amiko, kiu havis surskribon “Domo de homoj”. Tio signifas, ke jam en tiu tempo en tiu fora lando esperanto estis konata kaj uzata. Tial tiu fakto pri humanisma signifo de IL esperanto estis kaj restas parto de internacia porpaca movado. En Slovenio tial Alma Karlin apartenas al konataj intelektuloj kiel Martin Kojc, Vinko Bitenc ktp. kuj subtenis kaj komprenis signifon de komuna lingvo esperanto po egalrajteca internacia komunikado.

Z esperantisti po poteh svetovne popotnice Alme M. Karlin

V četrtek, 23. septembra 2021, je Esperantsko društvo Maribor priredilo izlet po sledeh svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin ter se skupaj z esperantisti iz drugih slovenskih društev in njihovih podpornikov odpravilo obiskat Almino Celje.

Po uvodni kavici pred hotelom in kavarno Evropo smo se zbrali pred kipom Alme M. Karlin izpod rok akademskega kiparja Vasilija Ćetkovića – Vaska na Krekovem trgu v Celju, kjer sta nas pozdravili lokalna turistična vodnica Urša Sreš in poznavalka Alminega življenja in dela Jerneja Jezernik.

Jezernikova nas je še en na kratko spomnila na zanimiv življenjepis svetovne popotnice, na njene dosežke in njeno delo, med drugim pa je opozorila tudi na to, da je Alma poleg najmanj osmih jezikov, ki jih je odlična obvladala, govorila tudi esperanto. Pri njej so se ga, kot govorijo pričevanja, rade učile celjske dame. Alma je na svoji poti sveta esperanto zagotovo govorila tudi na Tajvanu, takrat pod japonskimi osvojevalci, saj je v glavnem mestu živela v t.i. hiši ljudi, ki jo je vodil gospod I., osvobojevalec zasužnjenih gejš in zavzeti borec za enakopravnost med ljudmi.

Vodnica Urša Sreš je udeležence in udeleženke izleta najprej popeljala mimo glavnih celjskih znamenitosti, od glavne celjske železniške postaje, od koder se je Alma M. Karlin 24. novembra 1919 odpravila na svojo osemletno pot okrog sveta, mimo Celjskega doma, nekdaj Nemške hiše, mimo pomembnejših meščanskih hiš do rimskih izkopanin do Almine rojstne hiše ob nekdanjih Ljubljanskih vratih. Tam je Jezernikova njeni pripovedi dodala še nekaj zanimivosti iz življenja Alme M. Karlin, povezanih s hišo na nekdanji Ljubljanski cesti 6. Med drugim je v njem med letoma 1937 in 1938 skrivala tudi protinacističnega ubežnika Bonsacka, s čimer je z dejanji dokazala svojo protifašistično usmerjenost.

Po razstavi »S poti« pa nas je po poteh Alme M. Karlin okrog sveta na živahen in strokovno podkovan način vodila Andreja Klinc, ki je predstavila različne zanimive drobce z Alminega potovanja okrog sveta med letoma 1919 in 1927 in predmete, ki jih je svetovna popotnica prinesla domov s svoji poti in jih danes hrani Pokrajinski muzej Celje.

Konec potepanja po sledeh Alme M. Karlin smo sklenili na celjski tržnici, natančneje pri Petri Zlatoper, ki vodi domači kuhinjo Piskrček, ki je za nas pripravila okusen Almin krožnik z zelenjavo iz voka in piščancem ter japonsko omako, vse skupaj pa je zaokrožila še s svojo pripovedjo, kako jo je Alma M. Karlin navdihnila za njene kuharske kreacije.

Dan smo zaključili polni vtisov o tej znameniti Celjanki, ki smo jo vsak s svojega vidika in načina dojemanja vsak zase sprejeli za svojo. Četudi se je o njej nekoč govorilo, da je čudakinja, vohunka, Nemka, smo jo mi na izletu začutili kot odprto državljanko sveta, ki je svoje prispevala tudi k zgodovini esperanta in esperantskega gibanja in nas navdihuje še danes za naše lastne pustolovščine v korakih in duhu.