13. septembra 1910 je bilo ustanovljeno Esperantsko društvo Maribor. Letos mineva 116 let od dogodka, ki je zaznamoval začetek ene najdaljših zgodb esperantskega gibanja v Sloveniji. Ko danes govorimo o esperantu, si težko predstavljamo svet, v katerem se je pred 116 leti v Mariboru oblikovala skupina ljudi, ki jih je povezovala zamisel o uporabi mednarodnega jezika. Ni bilo interneta, hitrih letalskih povezav in družbenih omrežij. Za sporazumevanje s prijatelji iz drugih držav so bila potrebna pisma, razglednice in veliko potrpežljivosti.Toda prav takrat se je v Mariboru začela zgodba, ki traja še danes.
Začetki segajo v čas Avstro-Ogrske
Prvi mariborski esperantist je bil dr. Henrik Haas, mariborski odvetnik, ki je govoril šest jezikov, nato pa se je odločil naučiti še esperanto.
Haas je imel stike z esperantisti v Gradcu. Po pripravah je 13. septembra 1910 v gostilni Senica v Mariboru sklical sestanek, na katerem so sklenili ustanoviti esperantsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen dr. Haas, za tajnika pa Franc Painhard https://esperanto-maribor.si/zgodovina-drustva/.
Ker je bil Maribor takrat še del Avstro-Ogrske, je bilo društvo sprva organizirano kot podružnica štajerskega esperantskega društva iz Gradca.
Kmalu so sledili tečaji esperanta in redna tedenska srečanja. Med prvo svetovno vojno tečajev ni bilo mogoče normalno izvajati, vendar je zanimanje za esperanto ostalo.
Maribor in prvi slovenski esperantisti
Zgodba mariborskega esperanta se je začela že nekoliko prej. Pomembno ime je Ljudevit Koser, takratni mariborski gimnazijec, ki je leta 1910 izdal prvi učbenik esperanta za Slovence – Popolno slovnico esperantskega jezika.
Koser je že pred ustanovitvijo društva organiziral esperantski krožek. Leta 1908 se je udeležil svetovnega kongresa esperantistov v Dresdnu, po maturi leta 1909 pa je pripravil prvo esperantsko akademijo v Narodnem domu na Ptuju, na kateri je deklamiral slovenske pesmi v esperantskem prevodu.
Maribor je bil tako že v prvih letih esperantskega gibanja eno pomembnejših slovenskih središč.
Esperanto danes
V več kot stoletju se je svet popolnoma spremenil. Spremenile so se države, politične ureditve, tehnologija in načini komuniciranja. Društvo je preživelo dve svetovni vojni, različne politične sisteme ter obdobja, ko je bilo zanimanje za esperanto večje ali manjše.
Toda osnovna ideja je ostala enaka: ljudje iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij se lahko srečajo kot enakovredni sogovorniki.
Danes imamo za sporazumevanje elektronsko pošto, videoklice, družbena omrežja, strojno prevajanje in umetno inteligenco. Svet je neprimerno bolj povezan kot leta 1910. Prav zato je zanimivo, da esperanto še vedno obstaja.
Esperantsko društvo Maribor tudi danes povezuje ljudi, ki jih zanimajo jezik, kultura in mednarodno sodelovanje. Pripravlja srečanja, predavanja in druge dogodke ter ohranja bogato tradicijo mariborskega esperantskega gibanja.
Pred 116 leti so verjeli, da lahko esperanto pomaga graditi mostove med ljudmi. Danes imamo za gradnjo teh mostov neprimerno več tehničnih možnosti.
Vprašanje pa ostaja isto: ali jih bomo znali uporabiti za to, da bomo ljudi povezovali, in ne samo za to, da bomo hitreje komunicirali?
Ob 116-letnici Esperantskega društva Maribor se zato ne oziramo samo v preteklost. Spomin na Henrika in Prisko Haas, Ljudevita Koserja in številne druge mariborske esperantiste je hkrati spodbuda za prihodnost.
116 let je dolga zgodovina. Še pomembneje pa je, da se zgodba nadaljuje.
