Interreg je program Evropske unije, namenjen čezmejnemu, mednarodnemu in medregionalnemu sodelovanju. Njegov namen je, da državne meje niso ovira, temveč priložnost za sodelovanje. Slovenija je v obdobju 2021–2027 vključena v več programov Interreg, med drugim tudi v program Interreg Slovenija–Avstrija.
Dogodek je potekal na območju, kjer že stoletja živi slovenska narodna skupnost. Kraji v Ziljski dolini so zato del prostora, v katerem se prepletata slovenska in nemška jezikovna ter kulturna tradicija. Slovenski jezik se je ohranil tudi v narečni obliki, pri čemer je pomembno vlogo pri ohranjanju jezika in kulturne dediščine imelo domače prebivalstvo ter številna kulturna in druga društva.
Z avtobusi smo se pripeljali v Zahomec (Achomitz). Sprejem za udeležence je bil pred gasilskim domom, kjer so nas domačini, Koroški Slovenci, pogostili s pijačo in pecivom. V dvorani smo si ogledali projekcijo dokumentarnega filma o umetniški skupini Bašk (v ziljskem narečju »gozd«), ki se ukvarja z ohranjanjem ziljskega narečja in kulturne dediščine Ziljske doline.
Sprejem v Zahomcu (Achomitz)
Ziljsko narečje je eden od slovenskih narečnih govorov, ki se je skozi stoletja razvijal na območju Ziljske doline. Zaradi vse manjše uporabe narečja je njegovo ohranjanje pomembna naloga, pri kateri imajo pomembno vlogo domača kulturna društva, ustvarjalci in različni čezmejni projekti.
Prav temu je bil namenjen tudi projekt LINGUA, ki je bil v ospredju letošnjega Dneva sodelovanja Interreg. Projekt je povezal partnerje iz Slovenije in Avstrije ter se osredotočil na krepitev jezikovnih in medkulturnih kompetenc, ozaveščanje o pomenu narečij ter ohranjanje jezikovne in kulturne dediščine.
Za člane Esperantskega društva Maribor je bila tema še posebej zanimiva. Tudi esperanto je namreč tesno povezan z idejo jezikovnega in kulturnega povezovanja. Pri tem ne gre za to, da bi en jezik nadomestil druge, temveč prav nasprotno – za spoštovanje jezikovne raznolikosti in omogočanje sporazumevanja med ljudmi različnih jezikov in kultur.
Zgoraj: postanek pri smučarski skakalnici namenjeni vadbi otrok, spodaj: pogled na Bistrico ob Zilji (Feistritz an der Gail) ter hrib Dobrač (Dobratsch)
Iz Zahomca (Achomitz) smo se po slikoviti pešpoti sprehodili na hribček nad Bistrico ob Zilji (Feistritz an der Gail). Pot nas je vodila mimo manjše smučarske skakalnice, speljane kar iz kozolca, ki je namenjena vadbi otrok. V neposredni bližini smo na obronkih bližnjega hriba videli še tri večje skakalnice. V tem kraju ima namreč smučarsko skakanje dolgo tradicijo in je še danes zelo razvito. Iz tega območja izvira tudi uspešni avstrijski smučarski skakalec Daniel Tschofenig, ki je član Športnega društva Zahomc (Achomitz). Pomembno vlogo v kraju ima zelo dejavno športno društvo, ki skrbi za razvoj smučarskih skokov in vzgojo mladih športnikov.
Na hribčku nad Bistrico ob Zilji (Feistritz an der Gail) smo se ustavili pri cerkvici Sv. Martina. Zanimivost cerkvice so napisi pod slikami križevega pota in na prižnici, ki so v slovenskem jeziku, pravzaprav v značilnem ziljskem narečju. Takšni primeri lepo kažejo, da je slovenski jezik kljub stoletjem življenja v večjezičnem okolju še vedno del kulturne podobe tega prostora.
Cerkev sv. Martina nad Bistrico ob Zilji (Feistritz an der Gail). Pozorni bodite na napise.
Pozdravila sta nas predsednik Športnega društva Zahomc ter krajevni župnik, ki se je lepo naučil slovenskega jezika.
Zaključek našega srečanja je bil pri hotelu Stara pošta, kjer so nas pogostili s kosilom in pijačo. Ob prijetnem druženju smo tako sklenili zanimiv dan, posvečen čezmejnemu sodelovanju, jeziku in kulturni dediščini.
Dogodka se je udeležilo več kot 250 predstavnikov Interrega iz Slovenije, poleg njih pa tudi predstavniki različnih organizacij in društev z obeh strani meje.
Obisk Ziljske doline pa nam je ponudil še nekaj več – vpogled v življenje slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in v prizadevanja za ohranjanje jezika, narečja in kulturne dediščine. Prav v tem smo lahko prepoznali tudi povezavo z našim delovanjem: tako kot Interreg spodbuja sodelovanje prek državnih meja, si tudi esperanto prizadeva za povezovanje ljudi prek jezikovnih in kulturnih meja.