Tišljar – 50 let mojega esperantizma

Zlatko Tišljar - Pajo, EEU kongres 2007 - Maribor

Zlatko Tišljar – Pajo, EEU kongres 2007 – Maribor

Prvič sem potrkal na vrata hrvaške Esperantske lige v Zagrebu (Amruševa 5) 31. januarja 1962 in srečal prvo živo esperantistko – Jeleno Manojlović. Čeprav sem se sam začel učiti esperanto nekaj mesecev prej, menim, da je ta datum začetek mojega esperantskega delovanja. Zato sem praznoval 50. obletnico svojega aktivnega življenja v esperantskem gibanju leta 2012. Ukvarjal sem se z zelo veliko vidiki gibanja in moje aktivno sodelovanje je zelo različno. Veliko tega sem  celo pozabil. Poklicno sem se vsak dan ukvarjal z esperantom  od leta 1972, zato ni presenetljiva količina izvedenih dejavnosti. Za opis vsaj najpomembnejših zadev, bi moral narediti večmesečno raziskavo v starih revijah in člankih, za kar ne najdem časa. Ampak tukaj bom zapisal vsaj najpomembnejše dejavnosti, ki predstavljajo neke vrste biografijo glede esperantskega delovanja.

Moje funkcije v gibanju

  • 1962-66: član predsedstva Študentskega esperantskega kluba (SEK) v Zagrebu,
  • 1966-69: predsednik SEK v Zagrebu,
  • 1969-1978 predsednik Jugoslovanskega združenja esperantske mladine (JEJA),
  • 1972-1977 sekretar Hrvaškega združenja esperantske mladine (KEJA),
  • 1972-1992 direktor podjetja Mednarodni center za usluge v kulturi v Zagrebu (IKS – Internacia Kultura Servo),
  • 1977-79 prvi predsednik in ustanovitelj Esperantskega društva Velika Gorica,
  • 1978-1997 član skupščine UEA (Svetovne esperantske zveze),
  • 1992-2009 direktor podjetja Inter-kulturo v Mariboru,
  • 2004- sekretar Evropske esperantske-unije,
  • 1996- sekretar Društva za evropsko zavest v Mariboru,
  • 1996- član vodstva Esperantskega društva v Mariboru,
  • 1983-1984 sekretar Jugoslovanske esperantske lige,
  • 1985-1988 predsednik Zagrebške esperantske lige,
  • 1989-1993 sekretar Esperantske organizacije Alpe Adria
  • 2000- predsednik Društva za evropsko zavest v Veliki Gorici (Hrvaška).

 

Pedagoško področje

Koordinator in glavni avtor učbenika Zagrebške metode (ZM) (1978-). Do sedaj je učbenik bil izdan v več kot 35 jezikih, hrvaških izdaj je bilo 9 v več kot 40.000 izvodih. V Zagrebu sem leta 1983 vodil eksperiment hitrega 3-dnevnega učenja s 300 prostovoljcev po Zagrebški metodi.

Avtor raziskave o pogostnosti  morfemov v pogovornem esperantu (na osnovi diplomskega dela na Filozofski fakulteti v Zagrebu), ki je izšel v knjižni obliki v Zagrebu 1982 leta. Na temeljih slednjega je bila ustvarjen učbenik za začetnike po Zagrebški metodi. Še danes je edino gradivo o pogostnosti morfemov v govorjenem jeziku.

Avtor Priročnika za učitelje, ki uporabljajo ZM.

Vodja osnovnih tečajev od 1964, po oceni med 150 in 200 tečajev za vse generacije: od 7-letnih otrok do starostnikov, v šolah, andragoških zavodih, sedežih esperantskih društev, privatnih stanovanjih in v vsaj 6 državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Španija, Francija). Ocenjujem, da sem učil esperanta približno 2.000 oseb.

Vodja nadaljevalnih tečajev in literature (deset takih tečajev v Zagrebu in Mariboru).

Oče dveh hčera (od rojstva vzgojenih v esperantu), ki sta sedaj tudi kot odrasli zelo dobri govornici in aktivistki v esperantskem gibanju.

Avtor slovarjev: kratkega s 5.000 besedami esperantsko – hrvaškega (7 izdaj) ter esperantsko – slovenskega in slovensko – esperantskega slovarja s 5.000 besedami (skupaj z A. Herman).

 

Pisateljska dejavnost

Napisal in izdal sem naslednje originalne knjige:

  • Dvojna spirala (eseji o etičnih vprašanjih, ki so uporabne za mladostnike).
  • Evropska ideologija (eseji o evropskih vprašanjih), izdano tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku.
  • Esperanto bo živel kljub esperantistom (eseji o esperantskem gibanju).
  • Evropa, kmalu boš umrla (eseji o jezikovnih vprašanjih v Evropi), izdano tudi v slovenskem prevodu.
  • Učbeniki, slovarji, navodila o zgornjem pedagoškem ukrepanju.
  • Ekzistenca (kibernetična razlaga sveta).

 

Prevajalska dejavnost

  • Prevedel sem roman Miroslava Krleže »Na robu pameti« iz hrvaščine v esperanto, dramo istega avtorja »Kraljevo« in številne njegove kratke zgodbe in pesmi.
  • Prevedel sem roman Jože Horvata »Waitapu« iz hrvaščine v esperanto.
  • Prevedel sem novelo Toneta Partljiča iz slovenščine v esperanto »Hotel sem prejeti sonce«.
  • Prevedel sem 4 kratke zgodbe iz esperanta v hrvaščino za antologijo esperantske književnosti v Hrvaški.
  • Prevedel sem veliko besedil za dramatsko skupino SEK in posamezne pesmi za različne priložnosti iz hrvaščine v esperanto.

 

Lutkovno gledališče in kulturne dejavnosti

Glavni pobudnik (skupaj z Tiborjem Sekeljem in Rogerjem Imbertom) Mednarodnega lutkovnega festivala v Zagrebu (Festival poklicnih lutkovnih gledališč) PIF (Pupteatra Internacia festivalo) in njegov vodja od začetka leta 1968 do leta 1991. V tem času je na festivalu sodelovalo več kot 150 poklicnih lutkovnih gledališč, od katerih jih je 70% igralo v esperantu in dvajset jih je bilo posnetih in javno predvajanih v esperantu na hrvaški televiziji. Bile so tudi posebne turneje lutkovnih gledališč z več kot 50 nastopi, predvsem v Jugoslaviji, pa tudi na Norveškem in Danskem. Posamezna lutkovna gledališča so pogosto predstavila igre v esperantu na esperantskih dogodkih in kongresih v njihovih državah.

V hrvaškem mestu Puli sem vodil festivale profesionalnih gledališč 1968, 1970 in 1973.

Vodil sem organizacijo prireditve »100 let esperantske kulture« s lutkovnim in gledališkim festivalom, velikim glasbenim koncertom in sociološkim simpozijem 1987 leta z več kot 500 udeleženci.

Igral sem v več kot dvajsetih gledaliških predstavah, ki jih je režiral Mladen Šerment v dramski skupini Študentskega esperantskega kluba v Zagrebu med leti 1963 in 1982 (o tem podrobneje v knjigi Internacia Kiso).

 

Organizacijska in izdajateljska dejavnost

V Zagrebu pri Internacia Kultura Servo (IKS):

Poleg že omenjenega lutkovnega gledališča in predstav v IKS je bilo z mojim urejanjem izdano več kot 50 knjig v esperantu in nekaj v hrvaščini. IKS je organiziral in spodbudil ali strokovno podprl esperantske zveze in društva pri organizaciji kongresov, znanstvenih simpozijev in konferenc na Hrvaškem.

Med najbolj pomembnimi so:

  • Organizacija Kongresa TEJO (Svetovna esperantska mladinska organizacija) 1988 leta v Zagrebu.
  • 5 znanstvenih simpozijev v Kumrovcu in Zagrebu od 1977 do 1990 leta.
  • Mnogo tednov posvečenih različnim nacionalnim kulturam (Dnevi kulture raznih držav).
  • Mnogi tečaji esperanta v osnovnih šolah in  prostorih IKSa.
  • Izdelava zagrebškega učbenika in njegovih 9 izdaj skupno v 40.000 izvodov,
  • Seminarji za učitelje na Hrvaškem in v Avstriji.
  • Nacionalne konference KEJA (Hrvaško mladinsko esperantsko združenje) in KEL (Hrvaške esperantske lige).
  • Založništvo in sodelovanje pri urejanju revij na Hrvaškem (Tempo 1980-1990), OVO od 1984-1985. Med mojim direktorovanjem  od ustanovitve 1972 leta s 3 zaposlenimi je ustanova IKS zrasla do 11 zaposlenih 1991 leta, ko sem jo zapustil zaradi vojne na Hrvaškem.
  • Organiziral sem medanrodni simpozij jezikoslovcev v Zagrebu o jezikovnih problemih v Evropi 2001. leta.

 

V Mariboru:

  • organizacija SAT kongresa (v Mariboru),
  • konferenca Alpe-Adria (v Mariboru),
  • dva znanstvena simpozija v Mariboru in eden v Gradcu (Avstrija).
  • trije lutkovni festivali v Celovcu (Avstrija),
  • pobudnik  uličnega festivala La Strada v Gradcu (Avstrija),
  • šest video filmskih festivalov esperantskih filmov v Mariboru,
  • 20 knjig v esperantu in deset v slovenščini (2 otroški knjigi sta prejeli nagrado »Otroška knjiga leta UEA«).
  • Od 1993-1995 sem organiziral in vodil propedevtični eksperiment o esperantu v 5 šolah v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški (tri tečaje v Sloveniji in Avstriji sem vodil sam), nato sem izdelal poročilo, na osnovi katerega sem magistriral na AIS (Internacia Akademio de Sciencoj), San Marino.
  • Največja zadeva je bila organizacija evropskega esperantskega kongresa v Mariboru 2007 z udeležbo 250 udeležencev iz 30 držav, udeležbo dveh evropskih poslank, simpozija in konference …. Bil sem predsednik lokalnega odbora kongresa.

 

Članki in urejanje

Od 1963 leta, ko sem objavil prve članke v Biltenu Studentskega esperantskega kiuba in ga urejal tri leta, sem objavil več sto člankov v esperantu v zelo različnih časopisih: Heraldo, Esperanto-revuo, Monato, Tempo, Jes-sed, IOE-gazeto (kasneje Esperanto gazeto), La Ondo de Esperanto, Eŭropa Bulteno, El Popola Ĉinio, Internacia Pedagogia Revuo…

Evropski bilten urejam od leta 2009

(Eŭropa Bulteno – glasilo Evropskega esperantskega združenja).

Pisal sem znanstvene prispevke o kibernetiki in pedagogiki: izdano je vsaj 20 prispevkov v različnih znanstvenih revijah in zbirkah simpozijev na katerih sem predaval, trije od njih so v moji knjigi »Esperanto bo živel kljub esperantistom«.

 

Sodelovanje v evropskih projektih, ki jih financira EU

Od leta 1994 sem avtor osmih evropskih projektov financiranih od EU s skupno približno 400.000 €: prvi tak projekt je bil niz predavanj o diskriminaciji v Mariboru 1994-1995, nato pa projekt na razpis evropskega programa Phare za Mariborsko ljudsko univerzo »Dvojezično izobraževanje Romov«, zaradi katerega sem v letu 2000 sodeloval na evropski konferenci o Romih v Bruslju, potem projekt  Ženske za politiko in demokracijo v letih 1997 in 1998, jezikovni festival v Mariboru 2003-2005, projekti EEU Različnost kot vrednota 2007-2008 v Mariboru, »Kakšna bi bila Evropa brez EU?« v Trstu (2011-2012), projekt »Treh evropskih otroških knjig v Indiji in ene bengalske v Evropi«, za Hrvaško esperantsko ligo (2009-2011), razvoj povpraševanja in pridobivanja rednih subvencij EEU za leto 2008.

Poleg tega sem sodeloval pri najmanj desetih projektih, ki jih financira EU, kjer nisem avtor, ampak je moja organizacija (Ljudska univerza Maribor ali Inter-kulturo, ali Društvo za evropsko zavest) bila partner med tistimi, za mene najbolj pomembno je »Evropske vrednote posredovati« (2006-2008), katerega rezultat je spletna stran evropskih vrednot http://dtisljar.wix.com/europo.

 

Informativna dejavnost v javnih medijih

Ob vsem prej navedenem je vzporedno potekalo informiranje v neesperantskih medijih. Kakovostno in sistematično je bilo med dejavnostjo IKS-a (Internacia Kultura Servo) v Zagrebu (1972-1991), zaradi katerega takrat na Hrvaškem ni bilo nobenega negativnega odnosa do esperanta in skoraj vsi državljani so vedeli, kaj je to esperanto. V tem obdobju ni bilo le 20 lutkovnih predstav v esperantu na hrvaški televiziji, ampak tudi množica intervjujev, člankov, celo televizijski kviz je bil posvečen esperantu, viden v celi Jugoslaviji, informacije v časopisih (dve leti tudi redne rubrike o esperantu v Večernjem listu, serija podlistkov o esperantu v istem časopisu (glavni dnevnik Zagreba) in v Radničkih novinah, članki in podlistki v otroških revijah (Tina), v tednikih, veliko radijskih oddaj vseh vrst v Zagrebu (npr. med TEJO kongresom v Zagrebu so tri lokalne radijske oddaje oddajale vsak dan eno oddajo v esperantu in dve v hrvaščini. Podobno se je zgodilo v Mariboru, od leta 1992 z veliko članki v Večeru, intervjujih na radiu in slovenski televiziji (najdaljši enourni TV intervju sem imel za lokalno TV v letu 2010). Bil sem intervjuvan tudi v nekaterih drugih državah, v Avstriji ob celovškem lutkovnem festivalu in graškem simpoziju o družinah, v Bosni in Hercegovini ob udeležbi na simpoziju o 100 letnici esperanta v tej državi in v nekaterih drugih državah v času udeležbe na kongresih (Katalonija, Madžarska)

 

Predavanja

Med 50-letno dejavnostjo, sem vsako leto  predaval neesperantski  javnosti o esperantu in na esperantskih srečanjih o različnih temah. Nisem si zapisoval, vendar je bilo med 10 in 20 predavanj letno, skupno v 50 letih več kot 500. Tudi sedaj rad predavam in mnogi me vabijo. V mladosti sem sodeloval pri približno petih govornih tekmovanjih in na kongresu TEJO v Tyresoe (Švedska)  sem celo zmagal.

 

REF-o in kongresi

Med letoma 1980 in 1994 sem se s svojima hčerkama in ženo redno udeleževal srečanj esperantskih družin (REF). Sam sem organiziral dve srečanji REF (leta 1985 na otoku Pagu na Hrvaškem) in leta 1993 v Mariboru (Slovenija). Napisal sem nekaj prispevkov o pojavu dvojezičnih otrok rojenih v esperantskih družinah (esperantsko govorečih otrocih od rojstva).

Od mojega prvega svetovnega kongresa v Sofiji 1963 leta in mladinskega svetovnega kongresa IJK v Vraci istega leta, sem se udeležil trideset svetovnih kongresov in veliko mladinskih svetovnih kongresov, nekaj SAT kongresov, 8 kongresov EEU in najmanj 20 nacionalnih esperantskih kongresov.